Če iščemo prve transporte po tirih, moramo pogledati daleč nazaj v zgodovino in sicer kar v atnično Grčijo v 6. stoletje pred našim štetjem.

Arheologi so namreč našli dokaze o obstoju tlakovane steze, prečnice, v grščini imenovane Diolkos, po kateri so vlekli ladje čez korintsko ožino. Posebni vozovi, ki so jih vlekli ljudje in živali, so s kolesi po utorih v apnenčasti podlagi čez ta ozki kopni odsek, ki povezuje celinsko grčijo in Peloponez, vlekli ladje. Diolkos so uporabljali več kot 650 let, vsaj do prvega stoletja našega štetja. Podobne tlakovane steze so potem gradili tudi Rimljani v Egiptu.

Diolkos je pomagal ladjam, da niso plule iz Jonskega v Egejsko morju okoli Peloponeza. Sama literatura iz antičnih časov o tem ne piše veliko. Tucididjevi zapisi okoli 400 pred našim štetjem omenjajo Diolkos kot že zelo staro stvaritev. Pisne omembe Diolkos omenjajo vse do prve polovice prvega stoletja, potem pa zadeva utoni v pozabo. Diolkos in s tem prva tirna proga je igrala pomembno vlogo v spartansko-atenskih vojnah, pa tudi v času makedonske nadvlade je Filip 5 čez Diolkos poslal 38 svojih ladij.

Diolkos je potekal čez najožji del ožine v dolžini med 6 in 7 kilometri, arheologi pa so odkrili dobrih 1000 metrov skupne dolžine. V apnenčasto tlakovano podlago sta bila vklesana dva utora, ki sta bila oddaljena 1,6 metra, skupaj pa je proga merila med 3,4 do 6 metri. Arheologi se strinjajo, da bi lahko Diolkos prevažal tudi trireme, ki so dolge 35 metrov in visoke pet metrov, vendar je bolj verjetno, da so po njej vlekli manjša plovila. Ocenjujejo, da je bilo za prevoz enega plovila potrebnih med 112 in 142 ljudi za okoli 3,8 tone težko triremo, za pot pa so potrebovali okoli 3 ure.