Motoristi spadajo med ranljive udeležence v prometu, kar potrjuje tudi žalostna statistika. Letos (1. 1. – 26. 3.) sta po trenutno veljavnih začasnih podatkih v 82 prometnih nesrečah z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil 2 voznika umrla, 12 voznikov je bilo hudo, 41 pa lažje poškodovanih. Skoraj tretjini (50 od 82) prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami. V enakem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 92 (56 od teh so povzročili vozniki enoslednih vozil sami), 1 voznik je umrl, 15 voznikov je bilo hudo, 49 pa lažje poškodovanih. Tovrstne zgodbe v prvi bojni vrsti srečuje reševalec na motorju Reševalne postaje Ljubljana Luka Uršič, ki zato še posebej poziva k previdnosti: »»Prednost motorja je, da smo reševalci hitro na kraju nesreče. A pomlad tudi za nas prinaša dodaten izziv, saj vozniki niso vajeni motoristov – tudi reševalcev na motorju ne. Od jeseni pozabijo, da sirena lahko pomeni tudi motor na nujni vožnji. Pri svojem delu pri poškodovanih motoristih najpogosteje oskrbujemo poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, medenice, stegnenice. Lahko pride tudi do odtrganin udov, večjih krvavitev. Videli smo že preveč hudih nesreč z večjimi krvavitvami in težkimi poškodbami, zato si želimo, da so motoristi res dobro pripravljeni na novo sezono in pri vožnji skrajno previdni.«

Njegovemu pozivu se pridružuje Lara Lenart, zdravnica in motoristka, ki dobro pozna veselje motoristov ob začetku sezone, pa tudi nevarnosti, ki prežijo nanje: »»Bodimo iskreni – takoj ko posije prvi spomladanski sončni žarek, smo motoristi z eno nogo že v kombinezonu. Večina se nas dobro zaveda, da so ceste še vedno mrzle in polne peska, da nas ostali udeleženci v prometu še ne pričakujejo ter da naša ”bajkerska” kondicija niti približno še ni takšna, kot bi morala biti – ampak ko po dolgi zimi ponovno sedeš na motor, čustva naredijo svoje in razum pogosto ostane doma. Na žalost se ravno to velikokrat konča tragično – in če se kot motoristka spomladanskih temperatur veselim, se jih kot (na sončen vikend dežurna) zdravnica precej bojim. Telesne poškodbe pri padcu z motorjem so v veliki večini hude. Zato mi veliko pomeni, če lahko na kakršenkoli način pripomorem k temu, da se bo v prihajajoči sezoni čim več motoristov zvečer varno vrnilo domov ter da bo telefon 112 zazvonil čim manjkrat.«

K temu lahko z ustrezno opremo in pripravami največ pripomorejo motoristi sami. Igor Mihajlik, trener varne vožnje in vodja Delovne skupine za enosledna motorna vozila Agencije za varnost prometa je predstavil dva ukrepa, ki lahko pomenita razliko med življenjem in smrtjo: trening varne vožnje in uporaba varnostnega meha za motoriste. »Analize prometnih nesreč in dejstva, ki jih ugotavljamo na delavnicah in treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše. Priporočamo, naj se za varno in užitkov polno sezono motoristi permanentno izobražujejo in redno obnavljajo znanje in praktične spretnosti pri upravljanju motornega kolesa.«

Praktične spretnosti lahko motoristi obnovijo s treningom varne vožnje, kjer lahko s pomočjo simulacijske naprave Skidbike preizkusijo različne scenarije zaviranja v različnih pogojih ter tako na varen način odkrivajo meje svojih sposobnosti ter zmogljivosti svojega motorja, prav tako pa lahko ob tem preverijo svoje reakcije v kritičnih situacijah in se nanje pripravijo.

Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči.

Poleg obvezne zaščitne opreme je za motoriste koristen in pomemben pripomoček tudi motoristični varnostni meh. Naprava ima obliko telovnika, ki si ga motorist nadene, sproži pa se v primeru nesreče in ščiti prsni koš ter vrat in hrbtenico. Za sprožitev je potrebna sila 30 kg, kar pomeni, da se varnostni meh ne more sprožiti po naključju. Naprava stane okoli 600 evrov, vendar, kot poudarja Mihajlik, se investicija obrestuje že ob prvi morebitni uporabi.

Agencija za varnost prometa, Univerzitetni klinični center v Ljubljani in Postaja prometne policije Ljubljana želijo vse voznike motornih vozil spomniti, da je potrebna dodatna pazljivost in pozorno spremljanje prometa, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni. Pozorno morajo spremljati promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo t. i. mrtvi kot. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov. Vedno naj se tudi prepričajo, da ne izsilijo prednosti (zaprejo pot) motoristom.

Motoristi naj vožnjo prilagodijo svojim sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso na ravni lanske jeseni, saj je v vmesnem času veljalo veliko ukrepov za zajezitev epidemije, zaradi česar so mnogi jekleni konjički tudi ob lepšem vremenu ostali v garažah. Naj začetek motoristične sezone ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in svojih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji.