Vojaška letala lahko z dolivanjem goriva v zraku preletijo velikanske razdalje in teoretično v zraku ostanejo precej časa, a rekord, ki je zapisan v Guinessovo knjigo, se meri v mesecih, od tega pa je že več kot 60 let.

Sedite? Od decembra 1968 pa do februarja 1959 sta letalca Bob Timm in John Cook postavila svetovni rekord – s Cessno 172 sta ostala v zraku 64 dni, 22 ur in 19 minut. Rekord seveda brez dvoma stoji še danes in verjetno ne bo nikoli presežen.

Bob Timm je bil bivši vojaški pilot in serviser igralnih avtomatov v hotelu Hacienda v Las Vegasu. Lastnik Doc Bailey je vedno iskal odbite ideje promocije in Tim je svojemu šefu predlagal, da bi postavil rekord z letalom, ki bi nosil ime hotela in casinoja. Bailey se je s tem strinjal in projektu namenil 100 tisoč dolarjev.

Za rekordni polet je Timm vzel prvo generacijo Cessne 172 in jo predeloval pol leta. Na letalo so dodali 50-litrski rezervoar pod trupom z vgrajeno električno črpalko za prečrpavanje goriva v rezervoarje v krilih. Predelane so bile tudi cevi, da je se je lahko v motor dolivalo olje, prav tako je bilo mogoče zamenjati tudi filtre pri delujočem motorju.

Notranjost je bila odstranjena, na desni strani pa so bila nameščena drsna vrata. Zadaj je bil položen jogi, ostal je le pilotov sedež, za njim pa je bil narejen preprost umivalnik. Na desnem izhodu je bila tudi premična ploščad, ki je omogoča operacije izven letala kot so dolivanje goriva in servisiranje motorja.

Gorivo so v letalo dolivali tako, da je letalo, ki je letelo na višini 10 metrov, spustilo kljuko do tovornjaka pod njim in eden od obeh pilotov je povlekel cev za dolivanje do rezervoarja. Gorivo so dolivali 2-krat na dan, skupaj torej kar 128-krat! Na enak način so v letalo dvigovali tudi olje, filtre, hrano, pa tudi sveže perilo in vodo za umivanje.

Treba je dodati, da se prvi poskusi niso posrečili, pri tretjem poletu, ki je trajal 17 dni, so dogoreli izpušni ventili na letalu, čeprav je imel prirejen neoriginalni Continentalov motor poseben sistem za dodajanje alkohola, da se na ventilih ne bi nabirale saje. Timm je imel težave tudi s kopilotom, s katerim se nista najbolje razumela, za nameček pa je pred četrtim poskusom neka druga dvojica s svojo Cessno 172 letela od 2. avgusta pa do 21. septembra 1958.

Pri četrtem poskusu so na letalo vrnili originalni motor s 450 urami letenja, sistem za vbrizgavanje alkohola, ki si ga je zamislil Timm, je njegov inžener Kuenzi speljal mimo motorja brez Timmove vednosti, prišel pa je tudi novi kopilot, 33-letni John Wayne Cook.

Letalo je ponovno vzletelo popoldne 4. decembra 1958 z letališča McCarran Field v Las Vegasu. Da bi bil rekord čist kot solza, so takoj po vzletu iz Forda Thunderbirda nadzorniki gume prebarvali z belo barvo, da letalo ne bi kje skrivaj pristalo. Med rednimi opravili poleg spanja in hranjenja sta oba pilota brala stripe in si izmišljala razne igre kot je štetje avtomobilov na cestah pod letalom.

Hrano so pripravljali chefi v hotelu Hacienda, vendar je bila zmleta in dostavljena v termovkah. Zanima vas tudi… saj veste kaj… Posebno prirejeno stranišče za kampiranje je shranjevalo »odpadke« v plastične kanistre, ki sta jih Timm in Cook odvrgla v puščavi.

Polet ni minil brez težav. 12. januarja se je Timm na platformi umival in pral zobe, ko je letalo letelo proti grebenu. Cook je ugotovil, da z iztegnjeno platformo ne bosta preletela grebena, zato je Timm panično spravil platformo popolnoma gol in s ščetko v ustih. Izkušnja je oba pilota prepričala, da sta tovrstne opravke do konca poleta opravljala bolj nadzorovano.

Prve dneve je letalo letelo le nad Las Vegasom, potem pa sta se podala v različne smeri, najpogosteje proti Kaliforniji.

Dolgo letenje je terjalo svoj davek in 9. januarja je ob 2:55 zjutraj Timm zaspal za krmilom, ko sta bila nad Blythom v Kaliforniji, nekaj minut pred koncem 4-urne izmene. Cook je spal na jogiju, Timm pa se je zbudil ob štirih, medtem pa je avtopilot dobro uro skrbel, da je letalo letelo na zadostni višini.

Vrstile so se tudi okvare opreme – odpovedal je generator za črpalko za gorivo, tako je bilo treba gorivo prečrpavati ročno. Poslovil se je tudi avtopilot, pa različne kontrolne lučke in merilnik hitrosti. Nabiranje saj v motorju je zmanjšalo moč motorja, tako da je Cessna 172 s polno dozo goriva le težo nabirala višino po dolivanju.

7. februarja 1959 je letalo končno pristalo na McCarran Fieldu. Pilotoma so morali pomagati iz letala, letalo pa je bilo pošteno zdelano. V 2 mesecih in nekaj dneh je preletelo skoraj 250 tisoč kilometrov.

Po postavljenem rekordu je Cook še naprej letel kot pilot, Timm pa se je vrnil k servisiranju igralnih avtomatov. Letalo je bilo dve leti razstavljeno v hotelu Hacienda, potem pa se je našel kupec v Kanadi. Konec osemdesetih je letalo v Kanadi našel Timmov sin Steve in ga pripeljal nazaj v Vegas. Letalo je zdaj obešeno na terminalu na letališču, kjer je tudi pristalo.

Polet, ki pravzaprav nima smisla, je služil kot primer, kaj zmoreta človek in stroj. Delovanje malega motorja neprekinjeno 1500 ur v tistem obdobju je dosežek sam po sebi, pa tudi življenje v neprestanem hrupu več kot dva meseca skupaj pusti psihološke posledice. Tudi to so seveda razlogi, da tega rekorda v več kot 60 letih ni podrl še nihče. Zadnji tak omembe vreden poskus je let okoli sveta, ki ga je decembra 1986 opravil Dick Rutan z letalom Voyager, v zraku je letalo ostalo 9 dni brez dolivanja goriva.