Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Razumem...
Evropski energetski biseri in svinjaki
Pridobivanje elektrike
Evropski energetski biseri in svinjaki
Evropski energetski biseri in svinjaki
16.01.2022 01:30

Da se da elektriko pridobivati na čist način, je seveda jasno. Pa tudi, da je kar 84 % na planetu proizvedemo iz fosilnih goriv.

Artur Švarc

Po uradnem dokumentu IPCC iz 2014, Medvladnega sveta za podnebne spremembe, so načini pridobivanja obremenjeni z različnimi stopnjami CO2 na proizvedeno kWh (v gramih na kilovatno uro, g/kWh). Če gremo po vrsti – vetrne elektrarne z 11 g CO2, jedrska energija z 12 g CO2, hidroelektrarne s 24 g CO2, solarne elektrarne s 45 g CO2, biomasa z 230 g CO2,  zemeljski plin s 490 g CO2 in termoelektrarne na premog s kar 820 g CO2. V teh številkah je seveda upoštevana amortizacija in CO2 obremenitev pri izdelavi, ki kažejo, da tudi solarne elektrarne imajo svoj proizvodni dolg, ki se vleče skozi celotno povprečno 20-letno obdobje delovanja. Biomasa na primer ima nižjo vrednost kot druge reči, ki jih kurimo, ker je pri nastanku (beri, rasti) nekaj CO2 odvzela iz ozračja.

Evropski energetski biseri in svinjaki

TEŠ6 je sicer z 967 MW najmočnejša elektrarna pri nas, Krško ima moč 696 MW, a TEŠ6 na minuto proizvede 7380 kilogramov CO2 v primerjavi z NEK, ki proizvede 139 kilogramov, to je kar 53-krat več!!!

S temi podatki in razmerjem virov lahko izračunamo skupno obremenitev kWh za vsako državo – podatki se razlikujejo iz ure v uro, saj se tudi razmerje virov spreminja. V Sloveniji ob 1h zjutraj 16. januarja vrednost znaša 328 gramov CO2 za vsako proizvedeno kWh. NEK predstavlja ta hip 29,76 % pridobljene energije in proizvaja skupno 1 % emisij, na drugi strani pa zloglasni TEŠ, ki deluje s 60 % moči in je najmočnejša posamična elektrarna pri nas, v omrežje prispeva ta hip 21 % proizvedene energije, pri čemer ustvarja 58 % vseh emisij. Večino ostale elektrike dajejo hidroelektrarne, ki dajejo 5,7 % elektrike in 1 % emisij. Ta hip delujejo tudi plinske elektrarne, ki prispevajo 15 % CO2. Solarne elektrarne glede na uro – logično  - ne prispevajo nič. Ker se deleži ne seštejejo, del elektrike Slovenija ta hip uvaža.

Evropski energetski biseri in svinjaki

Nemčija je po političnih obljubah začela zapirati svoje jedrske elektrarne in še povečala okoljsko obremenitev - več kot očitni populizem brez poznavanja dejstev. Vetrne elektrarne so za svoje delovanje na drugi strani v 25 letih požrle že 1500 milijard (!) evrov subvencij, ki so jih plačali nemški odjemalci na položnicah.

Zanimivo je pogledati nekaj drugih držav v EU – Nemčija ima s svojo zgrešeno energetsko politiko ob polnoči 520 g CO2 na kWh emisij, Nizozemska, presejana z vetrnicami, pa še za odtenek več -  525 gramov. 70 % ustvarjajo termo in plinske elektrarne, delež proizvedene elektrike iz vetra je ta hip zanemarljiv in znaša 3,49 %, izkoristek pa je trenutno 6,3 % od skupne 7,6 GW za to vrsto pri njih. Narava vetrnih elektrarn je taka, da v povprečju izkoristek nikoli ne preseže 12-13 %. Podobno v Nemčiji delujejo vetrne ta hip pri 11,7 %, 43,5 % pa dodajo termoelektrarne in kar 73 % emisij CO2. Nemški jedrski reaktorji, ki prispevajo (le še) 6,9 elektrike, proizvajajo 0,17 % emisij. Nemčija, da bi zmanjšala svoje emisije, čisto elektriko kupuje od Francije in njenih JE, medtem ko svoje ugaša; zaradi tega in subvencij v vetrnice, ki so šle v 25 letih v 1500 milijard evrov, pa je cena elektrike v Nemčiji 15-20x višja kot v Sloveniji.

Na drugi strani imamo Francijo – ob 0:31 je ena najčistejših evropskih držav z 87 g CO2 na proizvedeno kWh.  64 % elektrike proizvajajo JE, še 10 % pa HE. Plinske elektrarne prispevajo 10, 39 % elektrike in ustvarjajo 46,28 % emisij. Francoske termoelektrarne, ki predstavljajo ta hip le 1,4 % proizvedene elektrike in tudi drugače v tem rangu, pa tolčejo kar 10 % vseh emisij CO2. Na severu sta bisera Norveška in Švedska. Norveška 86 % svoje elektrike ustvari iz HE in trenutno statistično daje zanemarljivih 28 g CO2 v ozračje. Sosednja Švedska ima enako razmerje virov kot Slovenija, le da nima TEŠ6. Tam so emisije 40 g CO2, 30 % dajejo jedrske elektrarne, vetrne 37 % in HE še dodatnih 29 %.

Evropski energetski biseri in svinjaki

Nizozemska je zelo vertna država, vendar je delež elektrike, proizvedene iz vetrnih elektrarn, zanemarljiv, večino je pridelajo tako kot Nemčija iz termoelektrarn. Tudi ena jedrska elektrarna nizozemski porabi dodaja le nekaj % skupne proizvodnje. Elektrika, proizvedena iz vetrne elektrarne, je zaradi stroškov gradnje, amortizacije in vzdrževanja, nekajkrat višja od tiste v JE in še več od tiste v termoelektrarnah.

V EU imamo tudi dva velikanska svinjaka, dobesedno. Na drugem mestu je Poljska, kjer TE predstavljajo 72 %, plinske pa še 8 % proizvodnje. Ta hip Poljska proizvaja 732 g CO2 za vsako kWh. Na vrhu umazanih je Estonija, ki z zastarelimi elektrarnami, ki dajejo kar 1515 g CO2 za kWh, trenutno CO2 vrednost drži pri neslavnih 1139 g CO2 na kWh. 30 % elektrike Estonija dobi iz termoelektrarn, emisije pa predstavljajo skoraj 80 %. Vse razlike in kako si države prodajajo in kupujejo elektriko, pa si oglejte na https://app.electricitymap.org. Gledano globalno na razpoložljive podatke, pa vidimo, da so podobno kot Poljska umazane države še Japonska, Indija in v Kanadi New Brunswick, sosednji Quebec z 28 g pa je med najbolj čistimi na svetu.

Evropski energetski biseri in svinjaki

Interaktivno električno omrežje smo prvič videli lani med obiskom JE Krško. Zanimivo je spremljati deleže elektrarn, proizvedene emisije CO2 in kako se elektrika pretaka med državami, ki jo potrebujejo in imajo presežke.

Zakaj so te številke še zanimive – ker pokažejo, da je raba elektrike umazana tudi v prometu, sploh glede na izvor. Že res, da je nekdo s solarno elektrarno na strehi svoj avto obremenil le s 24 g CO2 na kWh pri polnjenju, gledano celotno omrežje, pa so številke absolutne. Te dni smo v zimskih pogojih pri 0° Celzija testirali Peugeotovega e-208, ki je imel povprečno porabo 23 kWh na 100 prevoženih kilometrov. V toplejšem vremenu septembra pri 18 stopinjah je ta je ta poraba na identični relaciji znašala 16,5 kWh. Če naredimo kalkulacijo na slovensko električno omrežje (23 x 328 / 100), pridemo do podatka, da prevožen kilometer z e-208 v teh zimskih pogojih prinaša 75,5 g CO2 na prevožen kilometer. Bencinska različica 208 s 100 KM proizvaja 97 g CO2, kar je le 20 g več kot ta hip za eAvto. Ponovno je treba opozoriti, da se prva številka spreminja iz ure v uro, odvisno od razmerja virov v slovenski elektriki in na lep sončen dan pade tudi pod 50 g

Danes ob 10h, ko je nad Slovenijo posijalo sonce, so emisije v Sloveniji le še 246 g CO2. S ta hip proizvedeno elektriko (ni več luči) pade kilometer CO2 elektrike za eAvto s 75,5 g na 56,58 g. V poletnih pogojih pri enaki produkciji bi bil kilometer znašal 40,59 g / km.

Še bolj zanimivo je, kako je se razmerje spremeni, ko gremo v eno in drugo stran emisij v EU. Na Norveškem je e-308 zares čist s 6,44 g CO2 / km, na Švedskem 9,2 g CO2 / km, v Franciji 20 g CO2 / km. V sredini polja v Nemčiji dobimo 118,7 g CO2, kar je za 20 gramov  več od bencinske različice, na Nizozemskem pa gre za elektronsko dlako nižje, na 116,15 g CO2 / km. Med pisanjem je od zgoraj do sem v 15 minutah Nizozemska padla na 505 g CO2!

Evropski energetski biseri in svinjaki

Na žalost nikjer na svetu ni brezplačne večerje. Čeprav električni avto kot je Peugeot e-208 med delovanjem dejansko ne proizvaja emisij CO2, so te nastale pri izdelavi elektrike zanj, koliko, pa je odvisno od vira, od čistih, obnovljivih (veter, sonce, voda), nizkoemisijskih (JE, biomasa) do umazanih (termoelektrarne, naftne in plinske elektrarne). Na žalost naše civilizacije slednje predstavljajo kar 84 % vse proizvedene elektrike na planetu. 

In kako se kilometer s CO2 odraža v EU svinjakih? Na Poljskem je ta vrednost 168 g CO2 / km, kar je že za dve tretjini več od bencinske različice, v neslavni Estoniji pa kar 262 g CO2 / km. To je celo 30 g več kot BMW M3 Competition s 510 konji!!!!

Medtem sem bil opozorjen na interpretacijo številk, ko gre za emisije. In se strinjam, podatki emisij za ICE avtomobile so po WLTP, pri čemer niso upoštevane emisije izdelave dizla in bencina. Well to Wheel tako poveča emisijo na kilometer pri dizlih za 24 %, pri bencinarjih pa za 30 %. S to razlago, ki je bolj primerljiva s produkcijo elektrike, ima P208 1.0 WtW emisije 126 g CO2, kar še vedno daje prednost pri električnih svinjakih in gre z roko v roki z Nemčijo in Nizozemsko na primer.

Potegnjeno pod črto, je celotna energetska slika precej kompleksna in na kratki rok nerešljiva, tako zaradi virov kot neenakomerne porazdelitve teh razmerij po EU in svetovnih državah. Dejstvo pa je, tudi če eAvto napolnimo recimo s 50 kWh s povsem čisto elektriko (veter z 11 g in dobimo za 5,5 g CO2 na km emisij), bo teh 50 kWh nadomestila višja produkcija v drugem, manj čistem viru. Absolutna vrednost tako ostaja na sredini, edina pot pa je, da se pospešeno premaknemo v smeri vetrnih, solarnih, hidro in jedrskih elektrarn, pri čemer je znesek na proizveden TW elektrike glede na investicijo tudi tu v velikem razkoraku (ene se splačajo, ene pa niti pomotoma ne, za to razliko pa poskrbijo davkoplačevalci), o čemer bomo kdaj drugič.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2023 Avtomanija