Prvi je z avtomobilom padel v past stacionarnega merilnika hitrosti v Materiji (blizu Kozine), kjer na kontrolo hitrosti opozarjajo prometni znaki. Hitrost je tam omejena 50 km/h, njemu pa so izmerili kar 122 km/h, kar je pomenilo 1200 evrov kazni, 18 kazenskih točk in takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Drugega, na motorju, so ujeli novogoriški prometni policisti. V naselju so mu izmerili hitrost 107 km/h, za povrh vsega pa se je izkazalo, da je vozil v vinjenemu stanju (0,35 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in začasno odvzeto vozniško dovoljenje, obenem pa so mu uredili še srečanje s sodnikom za prekrške.

To sta le dva primera, ki ju policija v teh dneh javno izpostavlja, da bi opozorila na to, zakaj je pomembno upoštevati prometna pravila. In kar je najbolj zanimivo, omenjena dva sta si najstrožji ukrep prislužila prav v času, ko poteka preventivna akcija Hitrost, s katero želi Agencija za varnost v prometu skupaj s policijo opozoriti na pomen spoštovanja hitrostnih omejitev. Neprilagojena hitrost je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče. Prehitri in predrzni vozniki imajo velike možnosti, da povzročijo prometne nesreče s smrtnim izidom ali težjimi poškodbami.

Morda so še bolj zaskrbljujoči podatki, katere beležijo prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« na različnih koncih Slovenije. Te je lani novembra izbranim občinam za določen čas predala Agencija za varnost v prometu. Rezultati kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 km/h, so ti zabeležili skoraj trikrat višje hitrosti - 134, 137 in 138 km/h. V občinah, kjer je omejitev 30 km/h, pa so bile zabeležene celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 km/h.

Letos do 23. julija pri policiji beležijo 1694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (1.473). Življenje je izgubilo 17 oseb, kar pa je skoraj polovico manj kot leto poprej (30 smrtnih žrtev). Zabeležen pa je porast hudih in lažjih telesnih poškodb. Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila, tem pa sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kar 7 od 17 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let, ki so letos povzročili petkrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja.

Delno je za slabo stanje na cestah odgovorna tudi policija. Pa ne zato, ker tega ne želijo početi, pač pa zaradi kadrovske podhranjenosti. Mnogi od njih so policijo v zadnjih letih zapustili oziroma se upokojili, novih kadrov ni, pisarniške birokracije je vedno več in krog je sklenjen. Še vedno sem mnenja, da je njihova navzočnost na cestah zelo slaba. Ni potrebno, da ves čas merijo hitrosti in pišejo kazni, včasih je dovolj samo, da so opaženi. Tako vozniki avtomatsko prilagodijo hitrost. A to so le instant rešitve, potrebno je na situacijo gledati dolgoročno. Ceste so marsikje v slabem stanju, označbe in prometni znaki slabo postavljeni, varnostne ograje zastarele in še bi lahko našteval. V tem delu pa imajo veliko vpliva politiki na lokalnem in državnem nivoju. Vprašanje je le, če slišijo in vidijo, kje nastajajo težave.

Spodaj preverite nekaj tipičnih primerov, ki bi se lahko končali s poškodbami.