Takšen obvoz, ki ga izberem takrat ko primorska avtocesta stoji, je kakopak daljši, a hkrati precej razburljiv, saj ponuja drugačno vozno izkušnjo. Odsek med Preserjami in vasjo Selšček je dolg dobrih 22 kilometrov in to je tisti del poti čez Rakitno, kjer venomer uživam. Tudi zato, ker se po njem odpeljem med tednom in nikakor ne ob tistih prometnih konicah, ko vsi hitijo domov iz služb. Mogoče imam srečo, ampak zelo redko naletim na kolono petih, šestih vozil. Večinoma se na tistem delu znajdem popolnoma sam in s polno žlico zajamem to kar mi ta del ceste ponuja.  

Tokrat pa vožnja po tej cesti ni botroval kak zastoj, pač pa bližnje spoznavanje s Cupro Leonom. Najzmogljivejši kompaktni petvratni Španec že nekaj časa ni več pod znamko Seat, pač pa pod najmlajšo avtomobilsko znamko. Cupra je bila dolga leta sinonim za Seatova športna vozila, pred nekaj leti pa so odgovorni odločili, da je morda čas, da se to ime uveljavi kot samostojna znamka. Dobro zastavljena strategija je ključ do uspeha in zdi se, da priljubljenost znamke v zadnjem času precej narašča. Predvsem na račun priljubljenega Formentorja, medtem ko svoje k temu prispeva tudi Leon. Čeprav so ga od Seata podedovali in na njem Cuprini mojstri zamenjali le logotip, s katerim deluje precej bolj resno, ima ta precej športen DNK zapis.

Pravzaprav bi zanj lahko zapisal, da ima v sebi skritih kar nekaj uporabnih lastnosti, s čimer Cupra Leon nikakor ni samo odličen športnik, ampak tudi spodoben družinski voz. Njegov zunanji videz na prvo žogo ne daje občutka, da ima v nosu vgrajen navit dvolitrski turbobencinski motor z 221 kilovati moči. Kot že prej omenjeno, na njem je opazen nov in precej bolj všečen logotip, pogled s strani nas opozori na velika 19-palčna platišča, medtem ko je še najbolj impozanten prav zadek s štirimi zaključki izpušnih cevi in manjšim difuzorjem. In še na eno oblikovno zelo všečno potezo velja izpostaviti – LED svetlobni pas med lučmi. V nočnem času ta še kako pride do izraza.

Tega avtomobila sem kot vedno do zdaj zelo veselil in vsak trenutek v njem neizmerno užival. Spomnim se časov, skoraj dvajset let nazaj, ko sem tega preskušal v svoji prvi generaciji. Takrat je imel v nosu 2,8-litrski V6 stroj, pogon pa je bil speljan na vsa štiri kolesa. Danes bi bila takšna kombinacija nesmiselna. Zaradi teže in posledično cene. Novodobni Leon v kombilimuzinski obliki ima pogon speljan le na sprednji kolesni par in ob pomoči večvodilne preme zadaj, sprednje zapore diferenciala ter izjemno uglašenega volanskega mehanizma vozniku ponudi prvinske užitke na visokih obratih. 

Lep primer je cesta čez Rakitno. Tokrat se jo lotim s primorske strani. Iz avtoceste zavijem na izvoz Unec in jo v umirjenem ritmu nadaljujem preko Rakeka do Cerknice. Skozi gosto naseljena mesta in vasi izdatno pazim, da ne prekoračim dovoljene hitrosti. Je vendarle šolski čas. In ko pred Cerknico na krožišču zavijem proti Rakitni, me kmalu zatem čaka obvestilo o popolni zapori ceste. Ah, pa ne spet. Seveda, pred nami so županske volitve in asfaltiranje ter urejanje cest je kakopak tak zelo poceni štos, kako pridobiti volivce. No, ne bom se spuščal dlje od tega. Se pa spomnim, da sem pred nekaj leti zaradi zapor cest lep del poti prevozil po makadamu. Cupra Leon pa ni ravno prava izbira neasfaltne površine. A imam srečo. Nekaj kilometrski obvoz je speljan po urejeni, a ozki cesti skozi vas Brezje, na pot proti Rakitni pa se spet priključim v vasi Begunje pri Cerknici, kjer kmalu ob cesti opazim zanimive pustne šeme, ki jih spremlja zgovoren zapis na tabli. Upam, da je vse skupaj postavljeno v norčavem pustnem konceptu.

Cupra Leon je opremljen z globokimi športnimi sedeži z integriranim naslonom za glavo. Ti čvrsto oprimejo telesi voznika in sopotnika, ki bosta v njih brez težav zdržala tudi nekaj ur vožnje brez postanka. Volan, ki zelo dobro sede v roko, ima vgrajena dva velika gumba. Eden je za zagon motorja, drugi pa z daljšim pritiskom aktivira program vožnje Cupra. 

Takoj za tablo Selšček pritisnem nanj in že se zasliši nekoliko bolj globok zvok izpušnega sistema, ki deloma prihaja iz zvočnikov. Emisijski standardi pač. Ne divjam, saj se zavedam, da nisem edini udeleženec v prometu, vseeno pa nekoliko dvignem ritem. Leon izjemno suvereno odpelje tisti prvi odsek zelo zaprtih ovinkov. Ceste se drži kot prilepljen, podvozje pa izdatno poskrbi, da ta med zavoji ostane miren in ne poskakuje. Preprosto samo vrtim volan, s konicami prstov prestavljam prestavo dol ali gor, poslušam pokanje iz izpušnega sistema in neizmerno uživam. Ves čas občudujem okolico in neokrnjeno naravo, sploh, ko se ustavim verjetno na najvišji točki na tej poti, v vasi Pikovnik.

Potem pa sledi še slabih 10 intenzivnih kilometrov spuščanja, vzpenjanja in spet spuščanja do jezera na Rakitni. Točka na kateri bi bil greh ne ustaviti in v bližnjem hotelu naročiti kave, soka ali morda česa za pod zob. Umetno jezero je zelo priljubljena poletna kopalna točka, raj za ljubitelje ribolova, pozimi pa, ko ta zamrzne, na njem drsajo oziroma igrajo hokej. Tokrat nisem imel veliko časa na razpolago, a jezero je za mnoge tudi odlična pohodna točka. Hoja okrog jezera traja dobrih 45 minut, gozdna oziroma arheološka učna pot pa uro in pol. Vas Rakitna, ki ima vsega skupaj nekaj več kot 700 prebivalcev in leži na nadmorski višini 798 metrov, je lahko odlična odskočna točka za kolesarje. Na primer, kolesarski vzpon na 1107 metrov visoki Krim za izkušene traja 45 minut.  

Preden odpeljem še nekajkrat pritisnem na fotografski sprožilec, nato pa se počasi skozi Rakitno podam proti spustu do Preserij, Iga in Ljubljane. Od Rakitne me čaka široka in na nekaterih delih hitra cesta, kjer velja biti izdatno pozoren na motoriste. Deli ceste so prav zaradi njih označeni s posebnimi talnimi označbami in prometnimi znaki, ki opozarjajo na nevaren cestni odsek. Na tem delu je bilo v preteklosti že kar nekaj tragičnih prometnih nesreč. No, tistih 22 kilometrov užitkov se v mojem primeru konča pred vasjo Preserje, kjer z umirjenim tempom nadaljujem preko Iga. Tam bi proti Ljubljani sicer zavil v smeri Črne Vasi, a gradbena dela še vedno niso končana, zato je bila boljša izbira Brezovica. Volitve, pač.

Skratka, ta prelaz čez Rakitno, če temu lahko tako rečem, je pisan na kožo prav takim avtomobilom kot je Cupra Leon. Na tem delu voznik dobi občutek, kako v praksi deluje španski temperament in kje so meje družinskega športnika. Pri njem velja izpostaviti še ceno, ki seveda ni majhna, a zdi se, da ni pretirano podivjana. Za celoten paket in z vključeno dodatno opremi kot je na fotografijah je potrebno odšteti slabih 43 tisočakov.