Ob tem, da je bil v prejšnji generaciji bližnji sorodnik ali bolje rečeno celo dvojček enakega Peugeota, je v novi generaciji, že tretji od lansiranja 1996, na isti osnovi dobil še Oplovega sorodnika Combo. A to niti ni tako pomembno kot dejstvo, da v teh 23 letih ni izgubil svoje vodilne niti – uporabnosti in prostornosti.

4,4 metra dolg kombi v pravem pomenu besede ima prepoznaven citroenov obraz, na bokih so značilne Citroenove zaščite, ki jih je prvi uvedel Cactus v prvi generaciji, velika prtljažna vrata se dvigajo do višine strehe, za vstop na zadnje sedeže pa so tu tudi obojestranska drsna vrata.

Za njimi je 775 litrov prtljažnega prostora, uporabno vrednost pa doda podiranje ne samo zadnjih treh sedežev pač pa tudi sovoznikovega, če morate slučajno prevažati 3-metrske tramove ali kaj zares ekstremno dolgega.

Ena mala pripomba leti na zunanjost in sicer sta bočni okni v spodnjem vogalu, ki se stika z B-stebričkom, zaobljeni s poševno stranico. Na zadnjih drsnih vratih to sicer ne igra vloge, pri sprednjih pa je moteče ob spuščeni šipi, ko na primer želimo vzeti parkirni listek. Takrat je voznikova leva roka prav s tem robom omejena in večinoma se je potrebno vsaj pri večjih voznikih nagniti naprej.

Notranjost je že takoj po vstopu postregla z občutkom velike dnevne sobe. Strop je visoko, širina avtomobila zadostna, sedeži s širokim hrbtnim naslonom, prostora za noge, razen malce za desno koleno ob sredinskem pomolu s prestavno ročico v izobilju. No, ravno širok naslon sedežev je vsaj pri meni poskrbel za nekaj bolečin v hrbtu, saj ni pravega bočnega oprijema in stabilizacija s hrbtnimi mišicami terja svoje.

Tudi Berlingo je dobil zdaj bolj vesoljsko notranjost, več reliefa na armaturki in obilico odlagalnih mest, od predala pred volanom do vdolbine v tleh pod sprednjimi sedeži, kamor se po večini zatečejo vsi bolj okrogli predmeti, ki jih pred vožnjo odložimo na zadnje sedeže. Prvenstvena naloga uporabnosti ne zamuja niti tu. Le držalo za pijačo kvadrataste oblike, ki prav zaradi svoje rešitve pridrži skoraj vse dimenzije manjših embalaž, je preveč spredaj levo in pri seganju po okrepčilih zahteva dvigovanje s sedeža naprej.

Vse ostalo je klasika… Hišni infotainment, obilica sodobnih asistenčnih sistemov, od menjave pasov do samodejnega zaviranja, skratka, Berlingo je v tretje postal precej digitaliziran, v osnovi pa je še vedno stari dobri – Berlingo.

Pod motornim pokrovom je 1,5-litrski dizel s 74 kW (100 KM), ki ni neka raketa, Zelo lepo se pelje okrog šestih litrov,  če pa želite bolj dinamično vožnjo, pa dodajte še kak liter, ravno zaradi tega, ker je reč ob samo 100 konjih potrebno kar lepo priganjati. Če odmislimo pospeške, lahko za dizelskega Berlinga rečemo, da zna leteti kot sneta sekira. Motor z dodatkom sečnine (AdBlue) ustreza standardom Euro 6.2, kar pomeni, da je njegovih emisij manj kot tistih pri cigareti.

Osnovna cena za dizelskega Berlinga je 19.500 evrov, na krovu smo imeli še dvopodročno klimatsko napravo za 300 evrov, otroški paket, ki za 100€ doda ogledalce za nadzor zadnjih sedežev in senčnike v 2. vrsti in lita platišča s 16 palci za 450 evrov. Aja, da ne pozabimo, tu je še kovinska barva za 450 evrov, skupaj je torej dodatkov za 1300 evrov, cena pa se zaključi z 20.800 evri.