V času, ko na cesti kraljujejo športni, mestni, električni in ne vem še kakšna terenska vozila, je bil tesnejši stik z novo serijo 8 povsem druga dimenzija. Izjemno agresivne in hkrati zelo všečne oblikovne zunanje linije prinašajo Osmici status zelo posebnega, morda kultnega vozila. Tako kot je nekoč to bil njegov prednik. Vsak detajl je pri aktualnem modelu premišljen. Dvigajoče žaromete so zamenjali laserski LED žarometi, precej bolj opazne in večje so ledvičke, večja so tudi kolesa (pri testnem primerku 20-palcev), a ponekod je le opazno sorodstvo z ostalimi brati. 

Še najbolj v potniški kabini, do katere dostopamo preko dolgih in težkih vrat brez okvirja. Armaturna plošča premore številne prepoznavne oblikovne linije, dva digitalna zaslona z vsebino v slovenščini in kopico sistemov, s katerimi smo se srečevali že v vseh nekoliko dražjih BMW-jih. Od X5 je med drugim podedoval tudi prozorno in ne najbolj posrečeno menjalno ročico, ki seveda ni iz stekla. A bolj kot to, Osmica kraljuje, ko sedem precej nizko za volan 4,85 metra dolgega kupeja in pritisnem gumb Start-Stop.

V tistem trenutku zarohni znani štirilitrski twin turbo osemvaljni motor s 530 konji in 750 Nm navora, s katerimi upravlja samodejni osemstopenjski menjalnik Steptronic. Popolna kombinacija, ki ne zasadi niti kančka dvoma v športne sposobnosti 1865 kilogramov težkega Bavarca. Z eno polno posodo bi lahko prevozil  tudi samo dobrih 100 kilometrov. Saj veste, program Sport+ pokaže svoj najbolj oster karakter in temu primerna je tudi poraba, ki preseže 20 litrov na sto kilometrov. Občasno se sliši tudi nekaj pokanja, a bistvo je v natančnem rezanju zavojev. Predvsem na račun štirikolesnega pogona in štirikolesnega krmiljenja. Ker se odpeljem proti Obali spoznavat njegovega prednika, vklopim program EcoPro in se na avtocesti prepustim užitku mehke in tihe vožnje. Dodatno vključim še delovanje radarskega tempomata, ki zelo natančno spremlja promet pred seboj in me varuje pred morebitnim naletom v koloni. Za kratek čas preskusim še sistem avtonomne vožnje, ki traja vsega nekaj sekund in zelo hitro opominja, da moram položiti roke na volan. 

Balzam za ušesa med dolgočasno avtocestno vožnjo je ozvočenje Harman Kardon. Avtoceste se v bližini slovenskega morja naveličam in zavijem na običajno regionalno cesto. Spet preklopim v program Sport, in ne Sport+, ter si privoščim nekaj rjovenja osemvaljnika. Redki trenutki v današnjem avtomobilskem svetu, ko veliki motorji počasi izginjajo v pozabo, ker (menda) škodijo planetu. Malce spustim stekla, izklopim radio in s prsti na obvolanskih stikalih ter z globokim pritiskom stopalke za plin pobožam svojo dušo. Ufff, kakšni nepozabni trenutki. Bavarec se znova izkaže kot veličastni kralj asfaltne podlage, ki si navkljub svoji veličini brezkompromisno išče meje fizike. Pri tem mu aktivno pomagajo številni sistemi in kakopak izkušen voznik. 

Vožnja do garaže, kjer je zadnjih nekaj let parkiran in zelo lepo negovan njegov prednik, mine hitro. Na avtocesti sem deležen številnih pogledov, palcev navzgor, v kolikor sem kje ustavil, se je vedno našel nekdo, ki je želel le za trenutek pokukati v notranjost. A mene je bolj zanimalo srečanje z veličastnim 850i. Avto, ki je nekoč predstavljal nekakšnega aristokrata pri bavarskem proizvajalcu in so o njem sanjali le redki izbranci. Še veliko več vrednosti in višjo ceno je imel, če je bil opremljen z V12 motorjem. In prav takšnega že nekaj let skrbno neguje zbiratelj zelo specifičnih starodobnikov iz tega dela države. V rdečo Ferrarijevo barvo odet 850i je na cesti zares nekaj posebnega. Vozil se z njim nisem, sem ga pa od blizu občudoval dlje časa. Izdelan v letu 1992 ima danes prevoženih 162 tisoč kilometrov, a pogled od blizu kaže znake, kot da je včeraj zapeljal iz prodajnega salona. Urejen, negovan in v garaži vedno pokrit s pokrivalom za zaščito pred prahom. Kot pravi njegov zdajšnji lastnik, gre pri tem avtomobilu bolj za užitek ga imeti, kot ga voziti vsak dan. Zato je redko opazen na cesti. Nenazadnje, njegovi rezervni deli, v primeru nesreče, lahko predstavljajo precejšnje bogastvo ali pa jih na trgu sploh več ni mogoče dobiti. BMW 850i je v njegovi lasti doživel nekaj minimalne obnove. Nov je izpušni sistem in platišča ter opravljenih je še nekaj drugih nadgradenj, a pomemben podatek je, nikoli ni bil karamboliran. 

Petlitrski dvanajstvaljnik z 221 kilovati je neizmerno uglajen, pravo nasprotje aktualni Osmici. Ja, tudi zaradi dejstva, ker je ta opremljen z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, kar je danes nepredstavljiv inženirski izziv. A vendar zagon in predenje bavarskega V12 ima svoj užitek. Vožnja tega Bavarca, ne glede na takratno zanimivo tehnični rešitev izklopa delovanja 6 valjev, še vedno pomeni blizu 20 litrov popitega bencinskega soka, a je pri takšnem avtomobilu podatek o porabi postranska zadeva. Brskanje po tehničnih podatkih razkrije prenekatera odstopanja med enim in drugim. Izpostavljam samo nekaj. Na primer, rdeči 850i ima 90-litrsko posodo za gorivo, medtem ko je aktualni model opremljen le z 68-litrsko posodo, pospeševanje od 0 do 100 km/h pri starem traja 6,8 sekunde, pri novem le 3,7 sekunde, prav tako njegov prednik štirikolesnega pogona ni poznal, kakor tudi ne nobene elektronike. Tudi zaradi tega je bila vožnja z njim svojevrsten izziv. Čista vozniška romantika. Omeniti velja tudi to. Zadnjo Osmico so po desetih letih proizvodnje in nekaj več kot 30 tisoč primerkih, v Munchnu izdelali tik pred koncem starega tisočletja. Na cesti tu in tam katerega še ujamemo, a naj bi bil ta rdeči v Sloveniji bojda edini. In ima svojo ceno. 34 tisočakov.

No, pri testnemu modelu nove dobe, je cenovna politika tudi stvar državnega aparata. Redna cena po slovenskem ceniku znaša nekaj več kot 152 tisoč evrov, končna cena testiranega modela je na papirju pokazala številko 168 in nekaj drobiža. Danes se ta, s 16 tisoč prevoženimi kilometri in slabo leto dni od prve registracije, prodaja za 135 tisoč evrov. Morda, teh v Sloveniji ne bo veliko, če že, bodo opremljeni z dizelskim pogonom (840d xDrive), a svet vendarle premore toliko premožnih, da jim takšen kup denarja ne predstavlja nikakršno oviro. In nenazadnje, Bavarci so spet svojo nalogo opravili zelo vrhunsko, kajti uporabnik in njegov sopotnik bosta nad vsebino navdušena.