Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Testi   |   Suzuki Jimny 1.5 VVT Allgrip Pro Elegance
Osnovna cena: 20.200 €
Cena testnega vozila: 20.600 €
zmogljivosti na zahtevnejšem terenu
atraktiven videz in živahna barva
unikatni števci
plastika na hrbtišču zadnjih sedežev
odlična preglednost
reduktor v klasični obliki z mehanskim preklopom
preprostost v kabini
sodobni sistemi za pomoč med vožnjo
desni žleb na strehi
zaslon uboga tudi ob dotiku z rokavicami
prtljažnika praktično ni
če se v avtu peljejo štirje
prav bi prišli parkirni senzorji
na navadnih cestah je nagibanje precej moteče
visoka poraba goriva
Tehnični podatki
Jimnyju v gorah odpustiš vse, kar te moti v dolini
Suzuki Jimny? Kar kralj gora mu recite. Z zahtevnejšim terenom opravi kot za šalo, vožnja z njim je zabavna in lahkotna. V domu na Šiji smo si na 1528 metrih privoščili štruklje in se v družbi Vitare iz zimske idile odpravili še preden bi nas zamedlo. Sklep: če Jimnyja ne bi bilo treba vrniti, bi bil svet lepši.
Metka Prezelj
25. januar 2020 | 9:29:25 | 9:20:31

Upravitelji koče naj bi bili tam prej kot planinci, zato smo se z upraviteljema doma na Šiji, z Miho in Simono Teran, v Tržiču dogovorili ob sedmih zjutraj. Čeprav jutranje vstajanje ni moja močna plat, me je ta dan skoraj izstrelilo iz postelje. Pred vrati me je čakal strupeno zelen Suzuki Jimny, ki me je že cel teden nagovarjal, naj že greva nekam na teren, v hribe, nekam, kjer lahko pokaže svojo najboljšo plat. Ker sem nama to obljubila, sva tisto nedeljo od doma odrinila v trdi temi, ko je večina še grela svojo posteljo. Za avto ne morem reči, a meni se je smejalo že zelo zgodaj.

Jo prežveči, če je treba, sicer pa to ni avto za avtocesto

Še preden sva lahko zagrizla v težko pričakovani teren, je bilo treba najprej pogoltniti cmok v obliki vožnje po avtocesti. Sicer z Jimnyjem na njej ni nič narobe, a avto za to ni narejen. Ne le, da se zelo ziba ob vsaki luknji, je tudi precej glasen. Pri hitrosti okoli 100 km/h je še znosno, pri 130 pa je motor tako glasen, da narediš dvoje – znižaš nazaj na 100 ali si nastaviš kakšno dobro glasbo. Njegova najvišja hitrost je 145 km/h.

Sem povedala, da je imel Jimny zmenek? Miha in Simona sta prišla s Suzuki Vitaro in iz Tržiča smo se začeli vzpenjati točno ob sedmih. Vožnji po popolnoma obnovljenem Jelendolu je sledila makadamska in gozdna cesta, polna jarkov, lukenj in raznih "kuclov", Jimny pa je vanjo zagrizel kot da je končno prišel domov. Čedalje bolj se mi je smejalo. Marsikaj sem že vozila, a terenca, ki bi s tako lahkotnostjo premagoval strmine in zahtevnejšo podlago, priznam, nisem pričakovala. Jimny je z lahkoto pripeljal na tistih 1528 metrov in bil brez težav za še kakšen krog po planoti.

Moč ni vse, kar potrebuješ za vožnjo po terenu

Suzuki je resnično naredil izjemno delo. Avto je okreten, lahek (zgolj 1.135 kg) in neverjetno pregleden. Ročni menjalnik je natančen in hiter, motor ubogljiv in naredi točno to kar od njega pričakuješ. Na prvi pogled v prometno bi lahko dejali, da je moči za teren premalo, da v hribu potrebuješ kakšnega konja več, kot le ta 102 oziroma teh 75 kW, ki jih 1,5-litrski bencinski štirivaljnik razvije pri 6000 vrtljajih, a ni res. Moči je dovolj in ta vsekakor ni edina, ki jo za teren potrebuješ. Jimny ima v rokavu še marsikaj.

Skozi gozd je bila vožnja nekaj posebnega, a ko se voziš po zasneženem terenu z ledenimi lužami, okolica pa postane gorska in praktično neprepoznavna za vse, ki smo večinoma v dolini, se občutka svobode in zaupanja, ki ti ga nudi Jimny, ne da opisati. Zapeljati v veliko ledeno lužo in iz nje je zanj zabava, ki bi jo bilo greh izpustiti in ko priplezaš na planoto, kjer v daljavi pred tabo po strmini navzgor švigne čreda jelenjadi, si želiš, da avta ne bi imel zgolj na testu in bi bili takšni izleti bolj pogosti. Za vožnjo do planote Šije smo potrebovali malo več kot pol ure vožnje.

Suzukijeva mojstrovina je ohranila čvrstost klasičnega okvirja

Zakaj torej Jimny s terenom opravi s tako lahkoto? Na veliko veselje terenskih voznikov je od prve generacije ohranil svoj močan klasični letveni okvir, ki poskrbi za čvrstost, ki jo potrebuješ na zahtevnem terenu. Spredaj in zadaj je nameščena široka toga prema, zaradi katere ima avto odličen oprijem. To se izkaže še posebno učinkovito pri višjih ovirah – ko ta potisne eno kolo navzgor, prema za povečanje oprijema potisne nasprotno kolo navzdol. Raziskovanje raznolikega terena je možno tudi zaradi velikega vstopnega (37 stopinj), prehodnega (28 stopinj) in izstopnega kota (49 stopinj), novi Jimny pa je od tal oddaljen 210 milimetrov, kar je 20 več od prejšnje generacije.

Poraba je bila po pričakovanjih visoka, a vendarle celo nekoliko nižja od pričakovane. Povprečna poraba na testu je bila 8,6 l/100 km, pri grizenju v strmino pa je bila tudi krepko višja od desetih litrov. Še najbolj moteča je pri vsem skupaj majhna posoda za gorivo, ki premore le 40 litrov, zaradi česar si pri takšni porabi res pogosto na črpalki.

V krogu po planoti navdušil tudi oskrbnika Miha

Taborniški dom je v poletnih mesecih odprt vsak dan, pozimi pa le ob vikendih. To je nekdanja kaverna, Miha in Simona pa zanjo skrbita, kot bi bil dom njun in goste razvajata z odlično hrano. Kmalu po prihodu na Šijo sva se z Miho zapeljala tudi po terenu, ki ga sam zelo dobro pozna.

Priznam, da se nanj sama ne bi odpravila, a Jimny naju je tako navzdol kot navzgor odpeljal brez težav, kot bi se tu vozil vsak dan. Z njim je bil vidno zadovoljen tudi Miha in je takoj pripomnil, da se ga ne bi branil za kak malo daljši test, pa čeprav njegova Vitara prav tako zmore več, kot bi ji pripisal na prvi pogled.

V snežnem metežu smo se hitro odločili za pot nazaj

Na Šiji smo v taborniškem domu zakurili, Mihova soproga pa nam je pripravila čudovite štruklje – ne spomnim se, kdaj sem nazadnje jedla boljše. Prilegli so se po tistem mrazu zunaj. Malo smo se zaklepetali, nato pa opazili, da je zunaj zapadlo že kar nekaj snega. Ker so se padavine le še krepile, smo po hitrem postopku pospravili, kočo zaprli in se odpravili nazaj v dolino.

Vreme se v hribih zelo hitro zamenja, pravi Miha in zato je vedno treba biti pripravljen na vse razmere. Temu primeren mora biti tudi avto. Če se odpravite na Šijo, naj bo v nahrbtniku vedno dovolj hrane in pijače, tudi rezervna oblačila. V avtu morajo biti verige tudi maja, nepogrešljiva je lopata, dobrodošla sta tudi kramp in motorka.

"Ni zaželeno, da bi se ljudje z avtomobili pripeljali tako visoko. Avto se pusti nižje in se gre naprej peš. Mi, ki te hiše oskrbujemo, pa moramo biti pripravljeni na vse, je kar pestro," pojasni Miha.

Že nekje na pol poti navzdol o snegu ni bilo ne duha ne sluha več in na parkirišče pred lokalom, kamor smo jo na koncu mahnili še na vroč čaj, smo edini prišli z ostanki snega na avtomobilih.

Najbolje se vozi s štirikolesnim pogonom

Jimny je sicer najbolj okreten v navadnem načinu vožnje na zadnji par koles, z reduktorjem pa lahko do hitrosti 100 km/h prestavite na "4H" v štirikolesni pogon, ki so ga pri Suzukiju imenovali Allgrip pro in pri katerem Jimny resnično oživi. Ta bo najbolj prav prišel na makadamskih, gozdnih ali zasneženih poteh, na kakršni sem se z njim odlično vozila tudi sama. Na terenu, ki zahteva maksimalen navor in oprijem prav pride zapora diferenciala, ki jo dosežete s prestavitvijo ročice v "4L".

Suzukijev štirikolesni sistem odlično deluje tudi na spolzki podlagi saj v primeru, ko dve diagonalni kolesi izgubita oprijem, sistem za nadzor oprijema vključi samodejno zaviranje drsečih koles in prenese navor na ostali dve kolesi. Jimny premore tudi sistem za pomoč pri speljevanju v klanec in sistem za bolj nadzorovane spuste po strmini. Tu je treba zelo pohvaliti tudi odličen krmilni sistem, ki je izredno odziven in voznika ves čas dobro informira o terenu.

Jimnyjeva notranjost ni za tiste, ki želijo več udobja

V Jimnyju je vse "simpl". Resnično. Vse je enostavno, pregledno, na pravem mestu in minimalistično, tudi barve. Ima vse, kar potrebuješ, nič ni odveč, s kakšno stvarjo te celo preseneti – ko smo na Šiji z ledenimi rokami očistili in "odmrznili" avto, je še kako prav prišlo gretje sedežev in dejstvo, da lahko infrardeči zaslon na dotik upravljaš tudi z rokavicami.

Če so že merilniki narejeni na robusten vintage način, je 7-palčni zaslon desno od volana njihovo nasprotje in ponuja vse, kar danes voznik potrebuje. Ozvočenje je presenetljivo solidno za tak tip avtomobila, svoj pametni telefon bi lahko, če bi bili v naši državi podprti vsi sistemi, povezali tudi z uporabo sistemov Apple CarPlay, Android Auto in MirrorLink.

Najbolj udobno se sedi na sicer precej majhnih sprednjih sedežih, a ti so namenjeni osnovni funkciji, ne razvajanju, zato bi na daljši poti koga lahko motilo pomanjkanje udobja. Če se sprva zdi, da je odlagalnih površin malo, kasneje opaziš, da več niti ni potrebnih, sovoznik pa ima na svoji strani na armaturi močan ročaj, za katerega se lahko oprime ob večjih nagibih med vožnjo ali pa mu je v pomoč pri vstopi in izstopu iz avtomobila.

Avto je opremljen s sistemom zaviranja v sili in sistemom za samodejno zastiranje dolgih luči, ki je bil morda na trenutke kar nekoliko preobčutljiv in zato moteč. Ima pa zato vgrajeno tudi pranje prednjih LED luči, ki v blatnem okolju pride še kako prav. 

Prtljažnik? Dobite ga, če spustite zadnje sedeže.

Zaradi svoje robustne oblike avto ne izgleda majhen. Preden sem ga zapeljala ob bok Vitare, sem bila prepričana, da je večji od nje, pa ni, predvsem je ožji in malenkost višje od tal. Odlično se obnese dežni žleb na strehi, zaradi česar nisi moker, ko vstopaš v avto in zaradi kombinacije s črno plastiko na najbolj izpostavljenih delih je resnično atraktiven. Veliko bolj kot ogromni mercedes G, s katerim ga marsikdo v šali primerja.

Če česa ne moremo primerjati med njima, je to prtljažnik. Ob postavljenih zadnjih sedežih tega Jimny praktično nima. V njem sem lahko od točke A do točke B nekega večera prepeljala le pokonci postavljeno desko za peko piškotov, morda bi lahko tja zaprla dve, to je pa vse, prtljaga je vedno romala na zadnje sedeže, ob otroški sedež. V prtljažnik gre v za to namenjen predalček prva pomoč in lahko boste dodali še kako oblačilo, plastenko vode, kaj zelo ozkega, saj meri le 85 litrov. Tako je, dvomestna številka.

To se seveda spremeni, ko zadnja sedeža, ki, mimogrede, za daljšo vožnjo nista ravno udobna, podremo. Njun zadnji del je iz trde plastike, ki omogoča predvsem enostavno čiščenje umazanije, dno je ravno in na ta način Jimny postane delovni stroj za dva potnika in 830 litrov prostornine za prtljago, ki jo lahko ob nakupu različnih prtljažnih nosilcev in obešalnikov tudi ustrezno zavarujete in z njimi povečate praktičnost prostora. Prtljažni prostor premore tudi 12V električno vtičnico, do njega pa dostopate skozi resnično veliko odprtino.

Avto je dolg le 3,65 metra, zato je izredno pregleden. Še posebno natančno lahko meje avtomobila vidiš spredaj, zadaj pa bo kdo morda pogrešal parkirne senzorje ali kamero, predvsem je treba imeti pri vzvratnem parkiranju v mislih še gumo, nameščeno na zadnjih vratih.

V primerjavi z drugimi je cena visoka, po preizkusu na terenu se zdi nizka

Pa njegova cena? Zanj bo treba odšteti 20.600 evrov. Če boste primerjali Jimnyja z drugimi križanci, to morda ni malo, a lahko ste prepričani, da z nobenim od njih v hrib ne boste zapeljali tako lahkotno, kot vam to omogoči Jimny.

To je avto, ki bo navdušil ljudi, ki jim je funkcionalnost v zahtevnejših razmerah pred udobjem in ki se na zahtevnejše terene večinoma vozijo sami ali v dvoje, sem pa tja pa jim prav pride še kak dodatni sedež. Na misel mi v tem primeru pridejo vsi, ki delajo v gozdovih, upravitelji koč, kakršna sta Miha in Simona Teran, lovci, gorski reševalci in drugi, ki se več vozijo po zahtevnejših terenih.

Če povem po pravici, bi si ob presežku denarja za občasne izlete nekaj takšnega omislila tudi sama. Pa ne le za zabavo, temveč predvsem zaradi zanesljivosti v spremenljivih pogojih. Ko smo v tistem tednu zarili v skorajšnji vesoljni potop v Bohinju, smo bili verjetno edini, ki jih ni prav nič skrbelo vreme in voda na cesti. Tako brezskrbno, kot sem se vozila z Jimnyjem, se nisem že dolgo. In toliko pozornosti, kot je je požel ta stroj, je tudi že dolgo ni kateri drugi avtomobil.

Osnovna cena za tega malega vsestranskega terenčka je 20.200 evrov, 400 evrov pa je vredno doplačilo za dvobarvno shemo. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija