M440i je kot že običaj vedno korak pred najbolj hudobno beštijo v svoji neposredni družini – M4. A tudi približek ni nekaj, s čemer bi lahko opletali, da to ni to. Ne, razpotegnjeni kupe z nizko silhueto in 3-litrskim šestvaljnikom, ki mu na dušo pihata dve turbini, premore 275 kW (374 KM), kar je več kot dovolj, da lahko brez težav izkusite paradirkaške užitke in hkrati brez potrebe izdatno pripomorete k prihodkom državnega proračuna iz naslova kazni.

Ker je kot rečeno ta testni avto čistokrvni kupe, je njegova praktičnost relativno omejena, družinski avto to kakopak ni, je avto za nekoga, ki spoštuje tehniko in cesto in hkrati ve, kje in kako si lahko da duška z zadnjimi preostanki miselnosti in hedonizma 20. stoletja – naši potomci avtomobilov zagotovo ne bodo več jemali drugače kot le še nekaj, kar bo (bržkone brezslišno in brezemisijsko) vozilo od točke A do točke B. Dolga vrata in nizka streha so tista, ki za nas bolj kompaktne predstavljajo malce več akrobacije pri vstajanju in sedanju iz avtomobila, ostalo pa takemu avtomobilu, skupaj z M dodatki, seveda pritiče.

Od Serije tri je nižji za šest centimetrov (od tega 2 cm spodaj), v dolžino pa meri 4,77 metra, kar je za ta razred, sploh pa kupe, že kar velika razdalja. Prav zato se tu pri purističnih ljubiteljih znamke BMW krešejo mnenja, če ni mali iz Serije 2 bolj pristen.

Notranjost je spet, ker pač to moramo vedno znova omeniti, pristno BMW-jevska, prepoznavna, dovršena in hkrati tudi vsakdanja. Če bi vas nekdo sredi spanja prestavil na sedež avtomobila, bi potrebovali veliko časa, da bi ugotovili, v katerem modelu sedite. No, brez goljufanja pri zagonu, ko se na zaslonu infotainmenta izriše avto, ki ga vozite. Kavno rjavi usnjeni sedeži, školjkasti kot se to spodobi, so približek tistega, kar vas čaka v dirkalnikih. Tudi sedenje zadaj ni misija nemogoče, sicer je to nekaj, kar sploh z velikimi ne boste počeli vsak dan, a kakega otroka več ali prijatelja tako za kratek čas posaditi zadaj pa požegnajo že same dimenzije. Le videli bodo bolj malo naprej čez integralni naslon sedeža spredaj.

Notranjost dodatno zapečati še črna obloga strehe in tisto nekaj aluminija na sredinski konzoli, ki preseka črno in rjavo. Digitalija na merilniki, najnovejša generacija infotainmenta, ki jo upravljamo s klasičnim vrtečim gumbom in pritiklinami pa je tako ali tako na nivoju, ki se za tak avto pričakuje.

A notranjost je pri M440i drugotnega pomena. Bistvo se skriva pod dolgim motornim pokrovom. Šestvaljnik je brutalen stroj sam po sebi, s hitrim samodejnim menjalnikom, ki mu pomagamo z obvolanskimi ročicami in štirikolesnim pogonom pa je to najboljši približek nečesa, kar po televizijo vidimo, oziroma smo videvali v nemški seriji DTM.

Do stotice M440i pospeši v 4,5 sekunde in to ni nekaj, pri čemer bi morali nehote loviti zadek in dodatno paziti na razkopavanje asfalta pod nami. Sploh, ker je večina navora na voljo že zelo nizko, malo čez tisočico in potem je od tam naprej vse skupaj kot neustavljiv snežni plaz. Zvokovno je kljub nastavitvam programov izpuh še vedno prej zadržan kot brutalno pojoč, tako da z M440i ne boste ravno na koncu jezikov sosedov v vasi.

A dodana vrednost dinamiki in športnosti je pravzaprav udobje. Z nastavljivim podvozjem in prilagodljivim blaženjem se lahko M440i pelje kot kaka »zaspana« družinska dizelska limuzina, pri kateri voznik ve, da ima tam nekje v omari spredaj zaklenjenega volka v ovčji podobi. Podvozje zares lepo polovi vse neravnine in luknje, da se človeku prav milo stori, zakaj bi sploh izdatno pritisnil na stopalko za plin.

V osnovi M440i stane 71.450 evrov in potem se začne serija dodatkov, usnje vzame 1665 evrov, modra kovinska barva 1020, z ostalimi dodatki, pri katerih je večina v slogu M sedežev, 19-palčnih platišč in še nekaj malenkosti, skupaj s panoramsko streho prileze do 88.399 evrov, dodatkov pa je 18.128 evrov. Cena tu tako ali tako ni pomembna, predvsem je to korak do M4 (ki je dražji za 40 tisočakov), ki bo za marsikoga precej preveč brutalen za vsakdanjo rabo.

In še o zadnji komponenti, ki je tako (ne)pomembna, da sem jo pustil za konec. Serija 4 je ob lansiranju in še malo prej šokirala z velikim parom ledvičk. Zares veliiiiiikim. Zaradi retro brskanja po preteklosti ima M440i na kilometer prepoznavno podobo. Veliko je bilo pogledovanja za avtomobilom in kazanja s prsti. Ali je to skladno ali ne, bo vsak presodil sam, potrdile bodo prodajne številke, tisti, ki skeptično zmajuje(m)jo z glavo, pa so v veliki večini.