Z novim malčkom iz Novega mesta so pri Renaultu imeli kar nekaj predporodnih težav. Toda Twingo je po nekaj spremembah strategije, Ghosnovem ultimatu in prestavljanju datuma predstavitve naposled le razveselil staro in mlado. Novinec je vsekakor rahlo oblikovno presenečenje, še zlasti ker so se v Boulogne-Billancourtu povsem odpovedali tistim šarmantnim okroglim očkam, katerim se Twingo lahko zahvali za dobršen del svoje priljubljenosti. Novinec ima namreč precej resnejše oblikovne poteze, predvsem na nosu. Te bodo všeč tudi predstavnikom močnejšega spola, ki jih bo bržkone navdušil tudi zajeten prednji odbijač, v katerega sta tudi v opremi Dynamique vpeti okrogli lučki za rezanje megle, ki ju spremlja srebrnina. Twingov stas je postal še bolj enoprostorski, kar je še posebej mogoče opaziti ob pogledu iz boka, ki razkriva pridobljene litre in kilograme, na njem pa je mogoče opaziti tudi značilno in včasih tudi nepraktično za vratno krilo skrito kljuko, ki jo je novinec podedoval od predhodnika. Je pa zato rahlo potlačen zadek s svojimi rombastimi zadnjimi svetili precej bolj generičen, da ne rečem skoraj enak kot pri nekaterih konkurentih. Kljub vsemu je renaultovcem uspelo skupaj spraviti nadvse simpatičen avtomobilček, kar je bilo mogoče opaziti tudi po odzivih mnogih mimoidočih, ki se jim je »novi mali« zdel nadvse zanimiva stvaritev.

V notranjost se vstopa skozi velika vrata, kar je bila že odlika nekdanjega Twinga, in tudi pri novem ni nič drugače. Zanimivo oblikovani sedeži imajo sicer skoraj nič stranske opore in kratke sedalne dele, a so dovolj udobni, da zadnja plat ne boli tudi po nekaj sto kilometrih. Čeprav je na nekaterih mestih videti, da so renaultovci močno varčevali, tega ni mogoče trditi za armaturno ploščo, ki jo zaobjema kvalitetna reliefna plastika. Prav sredi nje se šopiri veliki ročni uri podoben merilnik hitrosti, ob katerem je tudi digitalni prikazovalnik radia, pod njima pa so v značilnem renaultovskem oblikovnem slogu na mini sredinski konzoli nanizani gumbi za nadzor potovanja zraka po potniški kabini in že omenjeni radio. Če povem po resnici, me je malce razočarala predvsem izbira stikal in gumbov, ki so pravzaprav povzeti iz drugih Renaultov. Navsezadnje bi si Twingo zaslužil še nekaj več domišljije in igrivosti pri snovanju notranjosti. Nekaj slednje v interier vseeno vnese merilnik vrtljajev, ki kot šerif bedi na osi trikrakega volanskega obroča. Položaj za volanom je dober, še zlasti ker si je tudi slednjega mogoče prilagajati vsaj po višini, v prvi sedežni vrsti pa ne gre bentiti niti nad pomanjkanjem prostora. Nasprotno, razen v širino je prostora v preostali dimenziji dovolj tudi za ta velike. Nekaj manj ga je sicer v drugi sedežni vrsti, a premikanje sedežev, ki ga je vpeljal predhodnik, se tudi pri novincu izkaže za pravi čudež. Sedeža v testnem primerku je bilo mogoče premikati posamezno (22 centimetrov vzdolžno), tako da se nanju brez težav lahko skobacata tudi dvometraša. Seveda le, če se ob tem odpovemo lepemu kosu prtljažnega prostora, ki je seveda močno odvisen od položaja zadnjih sedežev. Tisti z bolečinami v križu bodo veseli tudi nizkega nakladalnega roba.

Testni primerek je pod nadvse kratkim motornim pokrovom skrival 1,2-litrski beninski mlinček, ki pri najboljši volji (beri: 5500 vrtljajev v minuti) lahko na prednja kolesca prenese za 56 kW oziroma 76 vrlih konjičev moči. Ker Twingo tehta le dobrih tisoč kilogramov, agregat s težo novomeškega malčka nima pretiranih težav, temu primerno dinamična pa je lahko tudi vožnja, kjer se z natančnimi gibi izkaže tudi dober petstopenjski menjalnik. Nekaj manj prijetno je ustavljanje, predvsem zaradi neimpresivnih zavor, ki se jim ob poštenem pritisku na stopalko za njihovo aktiviranje nič kaj ne mudi ustavljati, hkrati pa Twingo želi nekam po svoje. Podvozje je sicer bolj kot športnim navdušencem namenjeno tistim, ki si želijo nekaj več mehkobe, je pa res, da stranskega nagibanja v ovinkih ni pretirano čutiti. Kljub vsemu Twingo ni športnik, kar nazorno sporoča tudi lahkoten krmilni mehanizem, ki ga kaj prida ne skrbi, ali bo voznik dobil dovolj povratnih informacij o stiku gume in asfalta, se pa na drugi strani odlično obnese, ko je Twinga treba parkirati v majhno parkirno luknjo v središču mesta. Čeprav je v dolžino zrasel za 17 centimetrov, Twingo ostaja predvsem mestni avtomobil, ki se prav v mestni džungli najbolje počuti. Na testu nas je prijetno presenetil tudi z varčnostjo, saj smo namerili le 5,8 litra povprečne porabe, in to kljub precej dinamičnemu testu. Najmanj mu sicer leži avtocestna vožnja, kjer se poraba vseeno zviša za dober liter.

Čeprav je s svojo popolno preobrazbo Twingo izgubil nekaj tistega svojega šarma, ki je prepričeval ljudi dobro desetletje, in postal precej bolj generičen, je novopečeni novomeščan izjemno zanimiv avtomobilček, ki ima bržkone pred seboj nadvse uspešno življenje. Čeprav ni tako revolucionaren kot predhodnik, vseeno dovolj odstopa od ustaljenih norm, ki veljajo za tovrstne avtomobile, da utegne biti prava uspešnica. Zlasti zato, ker so se pri Renaultu spomnili nekaj novih trikov, ki omogočajo, da je vsak Twingo videti karseda individualistično. Kljub vsemu je v tem razredu še vedno najpomembnejši dejavnik cena, in čeprav se tudi testni primerek močno približuje desetim evrskim tisočakom, sodi med cenejše, še posebej če poleg samega avtomobila dobite tudi njegovo dušo ali pa si z nakupom podkrepite lasten življenjski slog. Navsezadnje, možnosti je nešteto.