Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Dan (dnevi) D
Vsako leto je cel april en sam Dan D! Na dan šaljivcev začenjamo karting sezono na Prokartingu, le nekaj tednov za tem pa tudi dirkalno. Akutna mrzlica se stopnjuje do bolečine in čudežno izgine šele na štartu prve dirke. Potem cel svet utihne!
Vladimir Stanković
16. april 2018 | 18:21:39

Dirkaška tišina zveni popolnoma drugače! Hrup motorja le še čutiš, tvoje misli se tiho peljejo (vsaj) en ovinek pred teboj in ura te nemo dočaka v cilju. Potem se začne ves ta hrup z okusom zmage ali poraza in vsem kar je vmes. Zato so vse moje neštete vizualizacije proge brez zvoka… In ko smo ravno pri zvoku, razkril vam bom skrivnost: zvok dirkalnega motorja v kokpitu formule je en sam ropot! Zdi se ti, da slišiš vsak ventil in vsak bat posebej!

Tega čudobitega dejstva me je spomnil moj letošnji čistokrvni dirkalnik, ki kljub temu, da sodi v le dvolitrski razred, obljublja obilico dirkaških užitkov in, močno upam, kopico odličnih rezultatov.

Ja, vrnitev v kokpit enosedežnika me izpolnjuje z optimizmom. Rad bi napisal “zmernim”, ampak nerad lažem. Glede dirkanja pri meni ni nič zmernega! Verjamem v neverjetno in poskušam nemogoče. Včasih se obrestuje, včasih pa multiplicira bolečino ob padcu na relna tla.

Seveda, realnosti, kakšrnakoli je že, se vedno dobro zavedam: moja Dallara me je sposobna pripeljati na rob deseterice v evropskem prvenstvu in na stopničke v nacionalnih prvenstvih.

V kategorijo “neusmiljena realnost” sodi tudi dejstvo, da poleg časa, ki ga potrebujem za spoznavanje novega bolida, potrebujem tudi čas za iskanje optimalnih nastavitev, kar je še posebej problematično. To pa je križeva pot! Še posebej na sprinterskih gorskih dirkah, ko napake zaznaš šele po končani dirki. A vse to je del igre! Tu pa tam stisneš zobe (in plin do konca), tvegaš čez vse razumne meje in uživaš v zgoraj omenjeni dirkaški tišini.

Kakorkoli že, čez nekaj dni se bo (zame) vse skupaj začelo v avstrijskem Rechbergu, tako kot vsako leto. Težko je povedati, kako se veselim te dirke, občutkov, ko se po dolgi zimi znova vsedeš v dirkalnik in nenazadnje tudi snidenja z dirkaškimi prijatelji iz cele Evrope. Zdi se kot da prvi dirkaški vikend prekipeva od vseh emocij in (na žalost) tudi frustracij, ki so se nakopičile čez zimo. Popolna katarza, po kateri vedno čutim tudi kanček praznine - zimske sanje se tako ali drugače uresničijo in potrebujem kar nekaj časa za definiranje novih izzivov. No, “kar nekaj časa” je približno 24 ur. Potem pa že pride na vrsto oziroma v misli naslednja dirka in potem še naslednja… in tako naprej, recimo, do oktobra.

Če ostanem še malo na realnih tleh, si letos, morda bolj kot vse drugo, želim stabilne sezone. Sezone, v kateri se bom počasi privajal zanesljvega dirkalnika, sezone, v kateri bom čutil potencial  in ga bom uresničeval iz dirke v dirko. Skratka, želim si zmage tukaj in zdaj!

Nerelalno, preveč optimistično? Pa kaj še?!!

P.S. Delček aprilske mrzlice je že odnesla uspešna otvoritev sezone na Prokartingu. Nekaj sprememb na progi, nekaj izboljšav infrastrukture in nekaj novosti, ki jih še ne bom razkril, so realna podlaga za optimizem. Nezmerni, seveda. 

Vladimir Stankovič je avtomobilski dirkač, 16-kratni prvak Slovenije, Avstrije in Centralne Evrope. Po izobrazbi novinar, po poklicu vodja kartodroma T-2 Prokarting in kolumnist Avtomanije.

 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija