Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Pozna starost za volanom
Starost s sabo prinese številne zdravstvene tegobe, ki pomenijo ne samo pešanje fizičnih funkcij.
Artur Švarc
16. maj 2019 | 16:32:05

Demenca je nekaj najbolj strašnega, kar lahko človeka doleti v starosti. Stanje, ko morda fizično stanje telesa še omogoča dostojno življenje, elektronika v glavi pa popušča na celi fronti.

K razmišljanju me je spodbudil dogodek, ki sem mu bil priča v ljubljanskem BTC-ju. Po vožnji v enosmerno ulico je srebrni avto zavil v drugo enosmerno ulico, poskus povsem nemogočega poševnega parkiranja pa se je seveda končal s kar močnim trčenjem v pravilno parkirano vozilo. Vse to sem spremljal najprej izza volana nekaj metrov stran in potem še čisto zraven, vendar sem bil za nekaj sekund prepozen, da bi gospe v avtomobilu preprečil, da je na sosednjem avtu pustila pol metra dolgo vdrtino na vratih.

Na srečo si je gospa, krepko čez 80, dala dopovedati, da bo tudi vzvratna vožnja pustila posledice in počakala. Pustimo pločevino, čez dobre pol ure je policija naredila zapisnik in verjetno tudi obvestila voznika poškodovanega vozila, ki se mu takrat še ni sanjalo, kaj se je zgodilo.

Zgodba bi bila taka kot številne druge vsak dan, če ne bi imela žalostnega podtona. Že iz osnovnega pogovora smo hitro ugotovili, da je gospa precej zmedena. Ona običajno ko trči, pusti telefonsko številko in je vse vredu, je rekla. Ko trči? Pogled na njenega mestnega malčka je spomnil na nekaj, kar je preživelo dve svetovni vojni in še nekaj zrušitev zgradb, v kateri ga parkira. Drznil sem si vprašati, kako pogosto pa trči in bil šokiran nad odgovorom – nazadnje danes zjutraj, v stebričke, samo ni bil avto. V neki točki pogovora je povedala, da je šla na Rudnik po ne vem že kaj, ampak gospa, vi ste v BTC-ju 10 kilometrov stran!

Je rekla, da še čisto normalno vozi, da so ji pred mesecem podaljšali vozniški izpit (pred dvema letoma!) in da se vsak teden pelje v hribe. Vse lepo in prav, morda zmore vrteti volan, ampak kognitivni procesi pa več kot očitno pešajo. Da tako brez občutka spregledaš prometne znake, voziš mimo vozil, ki se nekako umikajo in ne pomisliš, da je kaj narobe in na koncu še trčiš med povsem nemogočim parkiranjem – to so alarmantni znaki.

Vse nas čaka starost, vprašanje pa je seveda tudi, do kdaj ostati za volanom. V družini imam dvojen primer – stara mama je pred leti sama vrnila vozniško na upravno enoto, ker se ni počutila več sposobno voziti (in posledično prepustila fantastični Renault 4 mlajšim avtoholikom v družini), med tem ko je po drugi strani dedek vozil do zadnjega, potem pa so se začele dogajati čudne reči in je bil Punto pobunkan kot hruška na vseh koncih in krajih in ko je nazadnje obstal sredi križišča in ni več vedel, kaj mora storiti. Takrat so šli ključi stran. In oba še živeča stara starša sta tik pred številko 90!

Ta slednja družinska zgodba na moč spominja na današnji primer. Težko je priznati, sam sebi, da nečesa nisi več sposoben. Vsem se nam lahko to zgodi, a kje so pristojne inštitucije? Kako slabi morajo biti kriteriji, po katerih zdravniki podaljšujejo starostnikom vozniško dovoljenje, ker dobro vidijo z očali in imajo sorazmerno malo težav s pritiskom? Kaj pa glava? Ti isti starostniki vozijo, čeprav se zvečer pozabijo spraviti v pižamo, pojesti kosilo ali celo ugasniti štedilnik? Verjamem, da velik del najsterejšega dela populacije zmore voziti, a veliko je tudi takih, ki bi jim morale inštitucije preprečiti vožnjo, ko zanjo niso več sposobni.

Še morda najbolj bolj žalostna plat današnjega primera je, ko je gospa povedala, da hoditi več ne more, vozi pa še lahko. In da nima nikogar, ki bi jo zapeljal. Če ima svojce, so ti verjetno srečni, da ima avto, vozniško in da se ne rabijo ukvarjati z njo. Nas čaka taka starost? Marsikoga, ki to bere. Namesto da bi poskrbeli za starostnike na drugačen način, se jih znebimo tako, da vozijo, dokler se ne zgodi kaj usodnega? 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
neocheck
lepo napisano....žal sem malce pozno opazil
20.6.2019 10:59:41
klemens
Vedno več bo tega. Tudi nas to čaka. Dva dni nazaj na avtocesti, starejši gospod vozi po voznem pasu, pred njim nikogar cca 800m, začnem ga prehitevat, gospod nenadoma s 100km/h zapelje brez smerokaza pred mano, jaz vozim 130 km/h. avto začne zavirati. Gospod nato vozi po prehitevalnem pasu cca 5 km, ne gleda v vzvratno ogledalo, kot da je sam na cesti. V 5km je prehitel cca 5 vozil, ni se umaknil, saj je bil očitno z mislimi drugje. Nato se je umaknil na desno, da smo ostali lahko šli mimo. Je kar štala tole in zelo nevarno. Meni bo tudi hudo, ko mi bodo zaradi let vzeli izpit. Priznam.
20.6.2019 11:12:38

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija