Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
AeroManija   |   Boeing 747
Pravljica o letečem velikanu
Več kot štiri desetletja je bil največje potniško letalo na svetu in še vedno ni za staro šaro. Boeinga je pred leti z 747-8I Airbusu A380 vzel nazaj vsaj en rekord, dolžino.
Artur Švarc
8. december 2018 | 7:10:41

Leta 1963 je ameriško letalstvo naročilo serijo študij za zelo veliko strateško transportno letalo. Čeprav so šele dobili C-141 Airlifter, se je pokazala potreba po prevozu velikih tovorov, ki niso šli v nobeno od obstoječih letal. Razpis, ki se je izoblikoval naslednje leto, je od proizvajalca zahteval hitrost višjo od 800 km/h, doseg skoraj 10.000 kilometrov in nosilnost tovora 52 ton. Vsi veliki proizvajalci so podali svoje rešitve in jasno je bilo, da se bo pilotska kabina zaradi tovornega prostora preselila visoko na vrh letala. Na razpisu CX-HLS je bil naslednje leto izbran Lockheedov projekt, ki je postal C-5 Galaxy, največje transportno letalo svojega časa, Boeingov koncept pa je zaplul v civilne vode.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je potniški promet doživljal pravi razcvet. Douglasov DC-8 in Boeing 707 sta bila osrednji letali čezoceanskih poletov, vendar sta hitro postali premajhni za število potnikov. Še preden je Boeing izgubil razpis CX-HLS, so pri Pan Americanu, eni največjih družb na svetu, pritiskali na Boeing, da naredi potniško letalo, ki bo dvakrat večje od pravzaprav majhnega 707. Tako je leta 1965 prišlo do kombinacije potreb civilnega trga in že razvitega vojaškega koncepta.

Legendarni oče Boeinga 747, Joe Sutter na predstavitvi Boeinga 747-8I pred 7 leti v Everettu.

Leta 1965 je Boeing prestavil enega svojih najboljših inženirjev, Josepha Sutterja, s projekta B737 na novo nastajajoče veliko potniško letalo. Danes 89-letni inženir Joe Sutter se je vrgel v delo in skupaj s Pan Amovci in še nekaterimi drugimi družbami predebatiral zahteve. Nastal je predlog velikega letala, ki je zlahka igral vlogo tako potniškega ali tovornega letala in upošteval standardizacijo tovornih kontejnerjev, ki se je takrat šele uveljavljala. Samo dve leti pozneje je Pan Am naročil 25 letal Boeing 747-100 v vrednosti 525 milijonov dolarjev, pogodbo pa so slovesno podpisali na proslavi 50-letnice Boeinga, Juan Trippe, šef Pan Ama, pa je prdevidel, da bo 747 »veličastno orožje za mir, ki bo tekmovalo z interkontinentalnimi izstrelki za usodo človeštva.«

Nenazadnje, Pan Am je močno vplival na razvoj in zasnovo letala, bolj kot katerakoli letalska družba pred in po tem. Ne smemo niti mimo gospoda Sutterja. Zaradi njega je Boeing 747 tudi slovensko letalo, namreč, po očetu je Joe čisto pravi Slovenec, njegov oče Franc Suhadolc je pred sto leti v iskanju boljšega življenja odšel iz Dobrove pri Ljubljani.

Najbolj razširjena različica je Boeing 747-400, ki leti dobrih 30 let.

No, od začetnega dizajna, ki je izhajal iz razpisa CX-HLS na koncu ni bilo nič, ta koncept je predvideval dve nadstropji s po osmimi sedeži v vrsti spodaj in sedmimi zgoraj po celotni dolžini letala (tako kot je to pri danes največjemu Airbusu A380), vendar so to zaradi varnostnih razlogov, povezanih z evakuacijo, v začetku 1966 opustili. Vseeno je letalo obdržalo kratek zgornji krov, ki se je začel s pilotsko kabino, da bi lahko tovorna različica imela tovorna vrata na nosu. Boeing 747 je tako dobil prepoznavno grbo, po kateri je znan še danes, v prvih letalih pa je bil tam le salon, brez stalnih sedežev. Pan Am je prvo letalo dobil konec 1969, samo 28 mesecev po končanem načrtovanju, kar je približno dve tretjini običajnega časa.

Še preden je bilo prvo letalo izgotovljeno, so na komponentah potekala obsežna testiranja. Eden od testov je obsegal evakuacijo 560 prostovoljcev iz makete kabine, ki je trajala dve minuti in pol, točno minuto več kot je zahtevala Zvezna letalska administracija, in šele po nekaj testih so dosegli želen rezultat. Prav tako je po letališču testni pilot Jack Waddell iz makete kabine, pritrjene na streho tovornjaka, testiral upravljanje letala s tako visoko postavljene kabine.

Boeing 747 je opravljal različne naloge, tako je naokrog prevažal tudi Space Shuttle.

30. septembra 1968 je s tekočih trakov v novi tovarni v Everettu pri Seattlu prišlo prvo letalo, ki so ga predstavili sedmi sili in predstavnikom 26 letalskih družb, ki so letalo naročila. Prvi polet je letalo opravilo 9. februarja 1969. Kljub manjšim težavam z zakrilci se je B747 obnašal zelo dobro. Med testnimi poleti se je pokazalo, da krila pod določenimi pogoji začnejo oscilirati, še posebej je bilo to nevarno pri visokih hitrostih. Težavo so rešili šele, ko so zmanjšali trdnost nekaterih delov krila, v zunanje motorje pa dodali balast iz nizkoradioaktivnega urana. Največ težav pa so predstavljali novi General Electricovi motorji JT9D, ki so izgubljali moč pri nenadnih premikih ročice za plin, skupaj s še nekaj strukturnimi težavami se je zaradi tega dobava prvih letal zavlkela za nekaj mesecev in v tovarni je stalo 20 letal, ki so jim manjkali le še motorji.

Boeing je v projekt B747 vložil vse, kar je imel na zalogi. Gradnja ogromnega kompleksa v Everettu za proizvodnjo letala, ki še danes velja za največjo halo na svetu, je zahtevala svoj davek in skupaj s stroški razvoja pripeljala Boeing na rob solventnosti. Boeing si je moral denar izposoditi, posojila pa so jemali vse do dobave prvih letal. Če jih ne bi dobili, Boeinga danes verjetno ne bi bilo več. A kot se je pokazalo, se je Boeingu tveganje bogato poplačalo in monopol pri gradnji velikih potniških letal je trajal kar nekaj desetletij.

Prvi komercialni B747 je 15. januarja 1970 krstila Pat Nixon, žena predsednika Richarda Nixona, čez en teden pa je letalo poletelo proti Londonu.

15. januarja 1970 je prva dama ZDA, Pat Nixon, na letališču v Washingtonu krstila Pan Amov prvi B747. Teden dni pozneje je letalo nastopilo redno sližbo na Pan Amovi ruti New York London. Boeing 747 je v svoji zgodovini dobil kar nekaj različic, med njimi najbolj razširjeno 747-400, kar nekaj konceptov pa ni ugledalo luči sveta. 1996 je Boeing na letalskem sejmu v Farnboroughu predstavil tudi koncept 747-600X, podaljšan na neverjetnih 85 metrov, a ne 600X in ne pozneje 747XStretch nista požela zanimanja, zato petmilijardna investicija v posodobitev letala in proizvodnje ni imela smisla.

Vseeno je po 42 letih od prve predstavitve Boeing predsttavil, 747-8, ki v dolžino meri 76,40 metra, kar je za 4 metre več tudi od evropskega orjaka Airbusa A380. Sprejme lahko 467 potnikov, 51 več od dosedanjih klasičnih 747, porabi pa manj goriva. Na voljo bo tako v Intercontinental potniški različici, luksuzni 8VIP kot tudi tovorni Freight (F, 154 ton tovora), največji naročnik od 109 naročil pa je nemška Lufthansa.

Projekt Y3 bo Boeingov neposredni odgovor na Airbus A380.

A doba B747 se nepreklicno končuje in tako bo letalo, ki je v svoji zgodovini doživelo 49 težkih nesreč s skupaj 2852 mrtvimi, odšlo v zgodovino kot eno najuspešnejših. Med najhujše nesreče sodi katastrofa s Tenerifov 1975, ko sta med sabo trčila nizozemski in ameriški B747, pri čemer je umrlo 583 potnikov in je še danes najhujša letalska nesreča. B747 služi v najbolj nenavadnih vlogah, kot leteči teleskop, kot transportno letalo, na katerem jezdi vesoljski čolniček, ko ga prevažajo iz ene baze v drugo, na njem testirajo laser za sestreljevanje jedrskih izstrelkov in z Air Force One se prevažata ameriški in japonski predsednik.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
2fast4y
Hvala ,super članek...pohvale!
8.12.2018 9:34:24

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija