Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
motonovice   |   Honda Gold Wing GL 1800 Tour DCT
Spoštovanja vredna cestna križarka
Kar 16 let je minilo, da so pri Hondi na trg postavili novo že šesto generacijo legendarnega potovalnega motocikla zlatih kril. Pred nekaj dnevi smo z njim prevozili prve kilometre in pri tem neizmerno uživali, saj so se Japonci posvetili piljenju malenkostim, ki ta motor ponese izven ustaljenih okvirjev.
Peter Pirkovič Peter Pirkovič
22. junij 2018 | 11:02:04

Povsem jasno je, da je Gold Wing tip motorja, ki je namenjen specifični skupini voznikov, ki preprosto obožujejo vožnjo na dolge razdalje, so družabni, imajo aktivno življenje, veliko prostega časa in nenazadnje tudi dovolj debelo denarnico. Preskok v ceni je tokrat zelo občuten, tudi zaradi dejstva, ker je izboljšani 1,8-litrski šestvaljnik povezan z samodejnim DCT menjalnikom. Takšna izbira podraži nakup za tri tisočake. Ko sem Gold Winga prevzel na testno vožnjo, priznam, sem bil rahlo zadržan, saj nekako nisem imel prave predstave, kako bo zadeva funkcionirala. Vsi dvomi v delovanje tehnike 7-stopenjskega (edini s sedmimi stopnjami v Hondini ponudbi) avtomatskega menjalnika z dvojno sklopko so se že v prvem kilometru vožnje povsem razblinili in pisala se je zgodba izrednih cestnih užitkov. To, da se Gold Wing odlično drži na cesti, je plod večletnega inženirskega dela, saj so natančni Japonci uspeli vzmetenje razviti do vrhnje meje udobnosti. Podobno velja tudi za krmilo, ki je med vožnjo natančno in mirno, učinkovit je zavorni sistem, pri nagibanju pa je potrebno upoštevati dejstvo, da se z nogami zelo hitro dotaknemo asfalta.

Gold Winga v prenovljeni izdaji poganja šestvaljni bokser, ki ima zdaj 1,83-litrsko delovno prostornino, ta pa je, s 6,2 kilograma prihranka na teži, zdaj postavljen še nekoliko bližje sprednjemu kolesu, kar dodatno pripomore k optimalni razporeditvi teže. Ko gre govora o teži, velja dodati, da je motocikel v primerjavi s predhodnikom izgubil za več kot 40 kilogramov odvečne teže, ki se v najboljši luči pokaže med kruzanjem na zavitih cestah. A če se vrnemo k tehniki šestvaljnika, ki obenem zelo elegantno prede, velja omeniti, da ta zdaj razvija  92 kW (126 KM) pri 5500 vrtljajih in 170 Nm navora pri 4500 vrtljajih, ki 383-kilogramsko cestno križarko brez težav poganja. V novi  izdaji ima voznik na voljo štiri različne programe (potovalni, dežni, ekonomični in športni), ki vsak po svoje spremeni odzivnost ročice za plin, delovanje menjalnika in sistema proti zdrsu pogonskega kolesa. Sam sem v večini izbiral program Tour, ki je bil mojemu načinu vožnje najbližji, hkrati pa sem vsakokrat znova izbral možnost ročno upravljanje menjalnika. Kot motorist stare generacije sem pogrešal klasično menjavanje (samodejni način deluje precej brezhibno), zato sem z dvema prstoma na stikalih preskakoval med prestavami in pri tem neznansko užival. Za malce več dinamike bo najboljša izbira program Sport, za doseganje nizke porabe goriva pa je temu namenjen Econ program, kjer se motor spremeni v nekakšno lenobno žival tik pred spancem. Temu primeren bo tudi izračun porabe, ki je v našel primeru znašala okrog 6,5 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je dober liter nad deklariranim tovarniškim izračunom. Edina slabost Gold Winga je, da so varčevali pri posodi za gorivo, ki ima zdaj prostora le za 21 litrov, medtem ko je predhodnik imel na voljo 25 litrov. S polno posodo goriva sem bil na svoj stil vožnje omenjen na doseg okrog 350 kilometrov. 

Poleg lahkotne vožnje in natančne ciklistike, ki se kaže v lahkotnosti obvladovanja največje Honde med vožnjo, velik del užitka prinaša udoben in po potrebi ogrevan sedež (ločen od sopotnikovega, ki je tudi ogrevan) ter osrednji barvni zaslon z multimedijskim vmesnikom. Slednji vsebinsko preveden v slovenski jezik ponuja možnost navigacije, povezovanja pametnih telefonov z Bluetooth vmesnikom, piko na i pa predstavlja avdio sistem, ki je pri "Goldi" že vrsto let stalnica. Za upravljanje vseh sistemov med vožnjo, bo le potrebno malenkost več časa za spoznavanje, saj je gumbov in stikal za različne ukaze kar nekaj, tako na krmilu kot na osrednji konzoli. 7-palčni zaslon poleg kopice podatkov uporabnika seznanja tudi s podatki potovalnega računalnika, ostale informacije vezane na vožnjo in opozorila imajo prostor na dveh dodatnih TFT zaslončkih, medtem ko merilnik hitrosti in vrtljajev ostajata pri analogni klasiki. Na krmilu je med drugim tudi stikalo za brezstopenjsko nastavitev višine vizirja ter stikalo za vklop sistema Walking Mode, ki nam je prav prišel ob manevriranju na mestu. Zadeva zmore počasno premikanje naprej in nazaj ob pritisku na gumb, a upoštevati je potrebno, da mora biti uporabnik na razmeroma ravnem delu površine, sicer se zadeva ne vključi.

Omembe vredni so tudi trije kovčki, ki sprejmejo skupaj 110 litrov prtljage (predhodnik 150 litrov), s tem, da je osrednji še vedno tako velik, da vanj lahko stlačimo dve integralni čeladi. Napredne tehnologije se pri Gold Wingu kažejo tudi v obliki brezstičnega ključa, s katerim upravljamo centralno zaklepanje kovčkov, lahko sprožimo utripanje vseh smerokazov, glavna naloga pa je brezkontaktni zagon motorja. Zares odlično predstavo pri vožnji ponoči dodajo še LED žarometi, ki so del serijske opreme in z obliko spominjajo na Hondin NSX, za daljša potovanja pa bo prav prišel tudi tempomat.

 

Skratka, Honda Gold Wing je kot nekakšna admiralska ladja, ki je z malo manjšimi dimenzijami ter posledično manjšo obilnostjo plastičnih delov, še vedno izjemno prestižen sopotnik. Čeprav cena zanj ni za vsak žep, saj ta stane 37.990€, je življenje z njim ob minimalni skrbi za vitalne dele lahko precej ugodno. Prvi servis je sicer že na tisočaka, naslednja dva pa pri prevoženih 12 in 24 tisoč kilometrov, vsak takšen pa naj ne bil ovrednoten več kot 130€. Prvi resni servisni posegi se pri nekaterih motorjih začnejo šele pri 200 oziroma 300 tisoč prevoženih kilometrih, kar nekaj pa je takih, ki so prešli mejo milijon prevoženih kilometrov. Ko sem ga po nekaj dneh vrnil k zastopniku v Trzin, sem še bolj odločen, da bo ta nekoč moj sopotnik na ameriškem coast to coast potovanju.

Tehnični podatki

Motor: tekočinsko hlajeni, 4-taktni, 6-valjni, 24-ventilski, bokser

Prostornina: 1.833 cm3

Največja moč: 93 kW (126 KM) / 5.500/min

Največji navor: 170 Nm / 4.500/min

Zagon: električni

Vbrizg goriva: elektronski

Dimenzije (d x š x v): 2.575 × 905 × 1.430 mm

Medosje: 1.695 mm

Višina sedeža: 745 mm

Posoda za gorivo: 21,1 l

Pnevmatika spredaj: 130/70R18

Pnevmatika zadaj: 200/55R16

Zavore: 2K/K, DUAL CBS, ABS

Masa: 383 kg (pripravljen za vožnjo)

Poraba goriva: 5,6 l/100km

Cena: 37.990€


Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
jjs
1,8-litrski šetvaljnik? Zakaj takih motorjev ne vgrajujejo v avte...
22.6.2018 12:51:31
klemens
Poglej tehnične podatke za 1800ccm - 126KM in 170Nm navora. To imaš v avtu že s 1000ccm motorjem.
22.6.2018 14:10:33
v10power
Ne dvomim da bi šlo še bolje, ampak bi bil potem preagresiven za namen tega potovalnika.
22.6.2018 16:25:10

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija