Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
motonovice   |   Pogovor: Gregor Štampohar
Motor pomeni druženje, cesta pa ni dirkališče
Je zelo zanimiv sogovornik. Gregor Štampohar, član poslovodstva T-2, je ljubitelj bencina, še posebej motociklizma, po drugi strani pa se zaveda, da cesta zahteva predvsem razum in odgovornost. Z njim smo se pogovarjali o strasti do motorjev, ločnici med cesto in dirkališčem in uspešnem projektu nakupa reševalnega motocikla.
Artur Švarc
20. julij 2018 | 10:45:48

Vsak od nas, ki nam po žilah teče bencin, se s to strastjo sreča nekje v svojem življenju, Gregor je pot ljubitelja motociklizma začel tam kot praktično mi vsi – na Tomosovih brenčačih.

»Kot najstnik sem dobil prvi Tomosov moped, potem pa sem zaradi športa, drugih obveznosti, faksa in financ, z motorji prekinil. Do tridesetega leta nisem imel motorja. Potem pa sem približno dva meseca pred tridesetim rojstnim dnem pri bratrancu na dvorišču zagledal njegovo Suzuki Katano. Takrat še nisem imel izpita za A kategorijo. Prišel sem k njemu domov in zadevo preizkusil in naslednji teden…«

Udarilo je kot strela. Naslednji teden je Gregor šel delat izpit za A kategorijo in si za 30. rojstni dan kupil Suzuki Bandita 650.

»Navdušil me je stari oče, za birmo sem dobil Tomosa, že pred tem smo imeli doma starega Pucha, bil je motorist in s tem sem se srečeval od majhnega.«

Motoristi s(m)o so kot bolj ranljiva skupina udeležencev v prometu slej ko prej podvrženi kakšnemu kaskaderskemu vložku.

»Imel sem dve manjši nesreči. Ena je bila, ko sem priletel v avto s Tomosovim Avtomatikom in s športnim prevalom poletel čez pokrov motorja. Voznik ni dal smernika, nenadno je zavil levo in je počilo. Drugič pa sem bil na pesku malce pregrob na zavori.«

Gregor je poudaril, da se morajo motoristi zavedati, da so lahko včasih neopaženi.

»Motoristi smo zelo ranljiva skupina. Ni dovolj, da si samo pozoren nase in previden, drugi so tisti, ki te lahko spregledajo, ker si manjši in manj opazen. Vendar se mi zdi, da se tudi slovenski vozniki skozi vse kampanje, ki jih delajo ministrstvo, določene organizacije in podjetja, zavedajo, da so tudi motoristi na cestah, da smo bolj ranljiva skupina in da smo bolj sprejeti kot smo bili nekoč.«

Varnost v prometu bo vedno nedokončana zgodba in Gregor meni, da se da tu še veliko postoriti.

»Kar se tiče varnostnih komponent pri motociklih in avtomobilih, je bil narejenega ogromno. Na drugi strani pa so pomembne preventivne akcije in osveščanje vedno dobrodošle. Kakorkoli se sliši, da je tega dovolj, mislim, da je tega še vedno premalo. Izobraževanje mladih, določene omejitve pri kategoriji za vozniški izpit, da ne moreš takoj na 'težak' motor, tu lahko država naredi še ogromno, tudi lokalne skupnosti in vsi tisti, ki imajo zveze s prometom, tako avtomobilisti kot motoristi. Z leti postaneš pametnejši in bolj izkušen, da se zavedaš kaj lahko in kaj ne in kakšne nevarnosti pretijo na cesti.«

Gregor je s podjetjem T-2, v katerem je kot član poslovodstva zadolžen za prodajo in marketing, v kampanji T-2 za življenje doniral reševalni motocikel.

»Odločili smo se, da zberemo sredstva za eno reševalno motorno kolo in po statistikah ministrstva in njihovih potrebah smo se odločili za Zdravstveni dom Adolfa Drolca v Mariboru. Eden izmed njihovih reševalnih motociklov, je tudi eden izmed najstarejših v Sloveniji in na ta način več na servisu kot v uporabi. Takrat smo odšli na sestanek z direktorjem zdravstvenega doma, kjer niso mogli verjeti, da se bo to zgodilo, še posebej ne v tako kratkem času. Kampanja je trajala tri mesece, sredstva smo zbrali skupaj z našimi naročniki in poslovnimi partnerji in tako kupili motocikel BMW R 1200 RT, ki danes uspešno služi svojemu namenu.«

Pri T-2 imajo vizijo, da želijo biti družbeno odgovorni in ta kampanja zagotovo ni zadnja.

»Zadali smo si cilj pomagati na tak ali drugačen način družbi, v kateri delujemo. Letos je to sovpadlo z reševalnim motorjem, ker sem tudi sam motorist in sem že nekaj časa želel povezati moj hobi s poslom, v katerem delujem. Drugo leto pa bo mogoče kaj drugega, absolutno pa bomo zgodbo T-2 za življenje nadaljevali.«

Z Gregorjem sva si enotna še v eni stvari – parkiranje tam, kjer nekaterim ni mesta.

»Zadnjič sem se pripeljal z motorjem v trgovino v BTC in na mesta, ki so rezervirana za motocikle se je pripeljala neka gospa in zaparkirala vsa mesta. Vprašal sem jo, gospa, kje pa bodo parkirali motoristi? Ah, saj bom samo pet minut je odgovorila. In ko sem ji razložil, da naj se zapelje malo naokoli in bo našla prosto mesto, pa je postala nesramna. Enako ne razumem ljudi, ki parkirajo na mestih za invalide. Postavlja se vprašanje, ali takemu človeku sploh kaj reči in ali bo sploh razumel. A zopet, če mu ne rečeš, nisi naredil nič.«

Gregor Štampohar je izkusil tudi dirkališče, udeležuje se tudi 'track dayev' in njegova filozofija bi morala veljati za vse na cesti, tako motoriste kot avtomobiliste.

»Ne dirkam, vozim pa po pisti, zase. To me je zares zasvojilo. Ko enkrat okusiš dirkališče, ko vidiš, koliko bolj sproščen si lahko na dirkališču, ko sploh lahko preizkusiš, česa je tvoj motor sposoben, česa si sposoben ti, v varnem, nadzorovanem okolju, je to užitek, ki ti ga ne da nobena cesta. Ne priporočam, da prideš na dirkališče, plačaš karto in se greš vozit, ker ima tako kot vsaka stvar tudi dirkališče svoje zakonitosti. Če boš naredil to, boš ogrožal tako sebe kot druge. Najprej absolutno priporočam dan z inštruktorjem, pozanimaš se, kaj pomeni biti na dirkališču in kako se tam obnašati. In od takrat naprej si trikrat, štirikrat na leto, odvisno časa,  podarim to izkušnjo, da grem vozit na pisto.«

Letos je Gregor tudi prvič vozil na pravi MotoGP stezi v Mugellu in že iz pripovedovanja začutiš, kako razmišlja pravi motorist.

»Pet let sem hodil v Mugello kot gledalec, letos pa sem bil prvič na tej stezi z motorjem. Voziti na tej legendarni stezi in razumeti, ko sam voziš s hitrostjo preko 280kmh po štartno-ciljni ravnini, on (dirkači, o.p.) pa vozijo preko 350kmh in ti ni jasno, kako je to sploh možno, da lahko varno zavira ob tej hitrosti, še bolj spoštuješ in razumeš službo dirkača v MotoGP. To je res noro doživetje in še večje spoštovanje do dirkačev nasploh. In potem ko prideš nazaj na cesto, ne poskušaš več iskati svoje meje in meje motocikla na cesti, ker to nima smisla, saj jih tako ali tako ne boš nikoli dosegel. Zato je vožnja z motorjem zame doživetje – se zapeljemo s prijatelji skupaj na kosilo, odkrijemo kakšen nov kraj z motorjem, doživimo naravo in vse to, ni pa več tistega, gremo na Kačje ride in kako ga bomo polagali. Gremo na Jezersko, na Železno Kaplo, peljat se, saj so dobri ovinki, saj greš, ampak se greš peljat z drugim mind setom.«

Z Gregorjem sva v najini debati načela še eno perečo temo, ki v Sloveniji kar kliče po napredku in to je dirkališče.

»Relativno blizu je dirkališče na Hrvaškem, problem tega dirkališča pa je, da ni še organiziran na način, da bi bil primeren za začetnike. Tam moraš imeti nekaj predznanja, moraš nekoga poznat, malo pa je teh začetnih level 1 tečajev, kot jih na primer ponujajo Ducati Riding Experience, BMW Race Academy, kamor lahko prideš kot popoln amater. Začneš s teorijo in imaš po dveh dneh dovolj znanja, da lahko pelješ tudi hitreje, dosegaš svoje meje in loviš čas. Do Grobnika še vedno potrebuješ dve uri in če se pripelješ tja s svojim motociklom, si že relativno utrujen, na dirkališču pa to ni dobro. Za to rabiš kondicijo, če ne si po petih, šestih krogih le še za v bokse. Zato bi bilo dirkališče v Sloveniji definitivno nujno potrebno. Kakorkoli, najboljše kar se je meni kot motoristu in za mojo varnost zgodilo, je bila izkušnja na dirkališču. Priporočam vsakemu.«

Vendarle, dirkališče zahteva nekaj privajanja, tam so drugačne zakonitosti, ki pa pridejo prav na običajnih cestah

»Ne iti na dirkališče kar tako, dirkališče je dvakrat širše kot cesta, ne veš kje so idealne linije, ne veš kje voziti. Lahko narediš napako in s tem povzročiš nesrečo. Zato je treba znanje osvajati po korakih. Izboljšaš pa na tak način tudi svoje znanje, ki ti koristi na cesti. Mogoče bi moralo biti del pridobitve A1 dovoljenja tudi udeležba na track dayu, nekaj prispevaš sam, nekaj sofinancira država, to bi na koncu državo in zavarovalnico stalo manj kot pa toliko in toliko mrtvih in invalidov. Predpogoj je seveda infrastruktura, ki je pa v Sloveniji ni. Na dirkališču ti naredi 'klik' in vse kar delaš na cesti, misliš, da si nek frajer, tam vidiš, da nisi. Tam tudi vidiš, kaj vse tvoja zverina zmore, kje so se vsi ti konji skrivali, ki jih na cesti ne moreš preizkusiti.«

Ducati Riding Experience… poseben dogodek.

»To je dirkaška šola, kjer plačaš neko pristojbino, prineseš svojo opremo, če je nimaš, ti jo posodijo, čakajo te motocikli pripravljeni za na pisto, na dirkaških gumah in seveda izkušeni inštruktorji. Zjutraj je teorija, potem teorija 'na suhem' na motorju, prava pozicija telesa, potem pa se gre na pisto, nekaj krogov počasi z inštruktorjem, ves čas te snemajo, v boksih pokažejo, kaj delaš narobe in te na tak način učijo. Šest izhodov po 20 minut in na koncu je to popolno darilo za človeka kot sem jaz. Tam te naučijo tudi, kaj narediti, če si 'predolg' in sledi padec, kako moraš pasti, da se ne bi resneje poškodoval. Na cesti, če si 'predolg', tudi če znaš pasti, bo šel motor in tudi ti pod avto. Na dirkališču se boš oddrsal le v pesek, tam si boš v najslabšem primeru zlomil kakšen ud.«

Kaj pomeni narediti izpit za motor pri 30-ih za izkušnje in zrelost?

»Ne predstavljam si, da bi imel težak motor s 170 konji in vsega 220 kilogrami, ki presega 250 km/h pri dvajsetih. Izkušnje, čas in osveščanje, tu lahko še veliko naredimo.«

Predebatirala sva številne primere, ko ljudje brezglavo divjajo po cestah, vozijo v rdečo, v enosmerne ulice in prišla do sklepa, da z večjimi močmi, po DC Comics, pride tudi večja odgovornost.

»Mislim, da tudi podjetja in tisti, ki imajo vpliv, lahko nagovorimo javnost in to moramo storiti. In tudi to je bila ena od naših idej, ko smo pisali vizijo. Saj ima tudi podjetje nekaj od tega, lahko bi se šli klasično oglaševalsko kampanjo, pa bi jo vsi hitro pozabili. Motorist reševalec je prvi na kraju nesreče, toliko in toliko minut prej kot reševalni avto in nikoli ne veš, kdaj boš prav ti potreboval pomoč motorista reševalca, tudi kot avtomobilist. Zato smo s to kampanjo nagovarjali celotno Slovenijo in ne le motoriste.«

Reševalni motocikel pa po naključju ni edina bencinska zgodba T-2, T-2 je tudi pokrovitelj našega dirkača Vladimirja Stankoviča.

»Ta zgodba se je zgodila še pred projektom T-2 za življenje, z Vladimirjem sva se srečala po naključju, je zelo poseben človek, odprt, to kar dela, dela s srcem. Predstavil mi je projekt in meni se je zdel zanimiv, takrat še nismo vedeli, da bomo delali zgodbo z motorjem, zato je mogoče videti, da je prva polovica leta zelo bencinsko obarvana, kar pa je zgolj naključje. Imamo T-2 karting stezo nasproti letališča, imamo F3 formulo z uspešnim voznikom in imamo v T-2 barve »oblečen« avtobus LPP, ki vozi po Ljubljani, na koncu je to partnerstvo za nas izpadlo zelo pozitivno in verjamem, da bomo sodelovali še naprej.«

In nazaj na življenjsko filozofijo, motociklizem…

»Spomnim se, ko je nekoč nek motorist šel na Črnem Kalu pod zaščitno ograjo in naprej v brezno, motor se je zagozdil in zadel ograjo, motorist pa je ostal nepoškodovan. Imel je veliko srečo, bil je sicer malce omotičen, a najbolj pomembno, ostal je nepoškodovan. Vedno znova, ko grem tam mimo, se tega spomnim in verjemite, ni prijetno. Zato še enkrat poudarjam, cesta ni dirkališče. Zelo nerad se vozim sam, najraje grem na 'furo' v družbi prijateljev, s katerimi cenimo in uživamo v vsem kar je povezano z motorji. Osebno mi je motociklizem predvsem druženje in način življenja. Tako ga tudi sprejemam in doživljam.«

Hvala in še veliko prijetnih in varnih kilometrov!

Gregorja in njegove avanture lahko spremljate tudi na Instagramu pod imenom gstempy14.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija