Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Izjemna cestna specialka z rešitvijo iz MotoGP dirkalnika
motonovice   |   Ducati Streetfighter V4
Izjemna cestna specialka z rešitvijo iz MotoGP dirkalnika
Najnovejši Ducati je motocikel, ki ga bodo znali krotiti le tisti najbolj izkušeni, saj se pri njem zdi, da moči nikoli ne zmanjka. A je navkljub temu izjemno uživaški.
Peter Pirkovič Peter Pirkovič
15. avgust 2020 | 10:52:00

V4 Streetfighter je nastal na tehnični osnovi Panigaleja V4. Agregat je tako rekoč isti, 1103-kubični štirivaljnik, ki iz sebe zmore povleči ogromno zalogo moči. Desmosedici Stradale, tako poimenujejo svoj agregat, besnih 208 konjev razvija šele pri 12.750 vrtljajih, a precej akcije se odvija že veliko prej. Pogonski agregat je izjemno uglajen, prav nič pretirano živčen. Ko ga uporabnik sprehaja po mestnem vrvežu, kjer so hitrosti nizke, pokaže veliko mero umirjenosti s skoraj nič tresljaji, v želji po nekoliko večji dinamiki pa se zdi, da zvezno vleče do nekje 7000-8000 vrtljajev, od tu naprej pa sledi eksplozija surove moči. 

Mojstri iz italijanskega mesta Borgo Panigale, kjer Ducati domuje, so povsem na novo zarisali linije, ki ne ostanejo neopažene, miniaturna svetlobna telesa so prepletli z LED tehnologijo (vključno z zadnjimi), izpušni sistem v celoti pospravili pod motor in kar je najbolj pomembno, ta ima višje nameščeno široko krmilo. Motocikel je še vedno razmeroma majhnih dimenzij, a ima za razliko od svojega brata Panigaleja V4 dodatni sedež za sovoznika. Iskreno, ta zelo verjetno ne bo prišel velikokrat v poštev, saj je sedež majhnih in ne ravno udobnih dimenzij, hkrati pa bo težko kljubovati moči, ko voznik na polno odpre plin. V4 Streetfighter je sam po sebi zanimiv tudi zaradi dejstva, ker ima serijsko dodana posebna aerodinamična krilca, kot jih poznamo iz MotoGP dirkalnikov. Pri Ducatiju pravijo, da ta pri hitrosti 270 km/h ustvarjajo za 30 kilogramov potisne sile, ki poskrbi za stabilnost motocikla. A to so podatki, ki jih je mogoče v praksi preverjati zgolj na dirkališču. Namreč, končna hitrost tega cestnega bojevnika se prevesi preko 300 km/h. 

Ni odveč omeniti, da se je potrebno takih specialk lotiti z malce spoštovanja. Motocikel z vsemi tekočinami vred tehta nekaj več kot 200 kilogramov, navit stroj pa moč prenaša zgolj na zadnje kolo. Preden stisnem sklopko in potisnem v prvo prestavo, se moram seznaniti z nekaj podrobnostmi elektronike, ki jo ponuja motocikel. Majhen digitalni zaslon ima na voljo nekaj bistvenih in znanih parametrov (ne pa tudi merilnika za gorivo), dodatno pa se v menijih skrivajo nastavitve programa vožnje. Street za običajno vožnjo, sport za bolj dinamično, racing pa za tiste najbolj izkušene, ki tako rekoč pomoči elektronike ne potrebujejo. Vsak program ima še dodatne individualne nastavitve določenih podpornih sistemov. Od tega s kakšno intenzivnostjo bo deloval ABS Cornering (drsenje iz ovinka) do tega, ali se bo motocikel pri pospeševanju dvigoval na zadnje kolo. Prav tako niso pozabili niti na stikalo, s katerim si voznik v treh nivojih prilagaja program pospeševanja z mesta. Na vožnji po običajnih cestah sem večinoma uporabljal program street, ki je zadoščal mojim potrebam. Da je vožnja z njim še precej bolj lahkotna, poskrbi serijsko vgrajeni Quickshifter oziroma sistem za prestavljanje brez uporabe sklopke. Tako v višje kot v nižje prestave šeststopenjskega menjalnika. Kot že omenjeno, moči je v celotnem delovnem območju dovolj. Možno je lahkotno speljevanje z mesta v drugi prestavi ali »kruzati« v šesti prestavi, brez nepotrebnega cukanja. Pospeševanja so preprosto brutalna. Sploh od 8000 vrtljajev dalje. Potrebno je imeti dovolj moči v rokah, da je takšen izbruh moči možno krotiti, medtem ko dodatno oviro predstavlja zračni upor. Tovarniško je V4 Streetfighter opremljen s Pirelli Diablo Rosso Corsa 2 gumami. Gre za tip gume, ki ima sredinsko plast nekoliko tršo, strani pa že na otip s prstom zelo mehke, kar omogoča intenziven oprijem gume z asfaltom v zavojih in hkrati tudi možnost, da se vsaj za trenutek voznik lahko počuti kot pravi dirkač. A pri tem gre pozabiti, da takšen tip motorja s tako surovo močjo, daje hkrati zelo varljiv občutek glede hitrosti. 

V4 Streetfighter je lahko motocikel za vsak dan. Ni pretirano uporabne sorte za nakupe, zato pa je precej boljši pozer in hkrati vrhunski stroj za hojo po robu, ko gre za vozniško predstavo. Cena zanj je postavljena na 21.490€. Takšen je bil naš testni primerek. Dodatno je možna še nadgradnja v izvedbo S, kjer se Streetfighter V4 še za odtenek približa dirkaškemu svetu, za bogatih 5 tisočakov pa je možno tovarniški izpuh zamenjati s slovenskim znanjem podjetja Akrapovič. Takšen bi bil po mojem merah popoln. Zanimivo pa je, da so pri Ducatiju namenoma ali morda tudi ne, pozabili vgraditi merilnik za nivo goriva, zato velja imeti v spominu, da ima 17-litrska posoda 4 litre rezerve, kar bi zadostovalo za okrog 50 kilometrov vožnje. Polna posoda za gorivo bo dovolj za okrog 140 kilometrov vožnje. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
spartan
Ni slab, ampak proti H2 nima za burek.
16.8.2020 0:36:49
KOMPRESOR
H2 je motor samo na ravnost, Ducati ga razbije po voznih lastnostih na celi črti.
16.8.2020 21:51:01
spartan
Ne bi rekel. Zakoni fizike so za vse motorje enaki. H2 moras le bolj polagati kot tega Ducatija.
17.8.2020 23:52:13
KOMPRESOR
Ni res, teža samega motorja, težišče motorja (ali je bolj pomaknjeno k sprednjemu kolesu ..ali previsoko zaradi konstrukcije agregata, širina agragata in posledično centripetalne sile glede na njegovo konstrukcijo glavne gredi,... itd. Če bi po tvojem bila zakon fizike za vse enaka, bi se lahko z navadnim motorjem enako nagnil na pisti kot Marc Marques.
18.8.2020 8:10:29
spartan
Naj novinarji naredijo primerjavo na stezi...pa da vidimo. Kwaka Z H2 proti Italijanu.
20.8.2020 11:08:27

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija