Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Reševalec in gasilec, ki spreminja kulturo voznikov na avtocesti
Zadnja leta na družbenih omrežjih spremljamo zelo dejavno skupnost, ki ozavešča in hkrati opozarja voznike, ki se na avtocesti ne znajo pravilno razvrstiti ali se morda požvižgajo na pravilo reševalnega pasu. Slednji bi na tak način olajšal delo reševalcem, policistom in gasilcem. Ker sekunde štejejo.
Peter Pirkovič Peter Pirkovič in Zavod Reševalni pas
15. avgust 2019 | 7:34:46

Pobudnik akcije Ustvarimo reševalni pas, ki je danes prerasla v pomembno neprofitno organizacijo, je Anže Albreht. Po poklicu reševalec, v prostem času prostovoljni gasilec PDG Dolnji Logatec in karakterno človek, ki pride vsaki stvari do dna. In zato prizna, da zna biti kdaj tudi zelo nadležen. Prelomni trenutek zanj se je zgodil v letu 2013, ko se je s skupino gasilskih kolegov odzval na klic na pomoč na delu primorske avtoceste, kjer se je zgodila prometna nesreča. Nihče od voznikov v stoječi koloni se ni pravilno razvrstil, zato so sledili peklenski trenutki prebijanja skozi stoječo pločevino do mesta nesreče. Ker ni šlo drugače sta s kolegom izstopila iz gasilskega vozila in pred njim tekla, da sta na tak način voznikom sporočala naj se umaknejo in ustvarijo nujno potrebni reševalni pas. Med tistim pogumnim tekom je Anže začel razmišljati v čem je pravzaprav težava, da voznikom ni povsem jasno, da najverjetneje stojijo na mestu zaradi izrednega dogodka in se ne umikajo. Ta posnetek si lahko še danes lahko ogledate na spletu.

Nekaj je bilo potrebno narediti  

Dogodek, ki mu nikakor ni dal miru, je imel za posledico prve korake k morebitnemu izboljšanju prometne kulture na področju ustvarjanja reševalnega pasu na avtocestah. Po posvetovanju s policijo, Darsom in Agencijo za varnost v prometi, je ugotovil, da bo potrebno konkretno zavihati rokave, saj s to problematiko nihče od pristojnih ni posebej intenzivno ukvarjal. V tistem času je bilo postavljenih vsega skupaj šest večjih plakatov na celotnem avtocestnem križu, kar je bilo bistveno premalo za ozaveščanje voznikov. Edino pravo in močno orožje je bilo deljenje zelo nazornih videoposnetkov na družbenih omrežjih, kako zelo zahtevne so intervencije, ko vozniki ne spoštujejo osnovnih pravil razvrščanja. Zavod Reševalni pas, ki je ustanovljen šele dobro leto, danes ni samo deljenje video posnetkov na družbenih omrežjih, ampak pa veliko več. Znanje in izkušnje, ki jih je Albreht s kolegi pridobil, v prostem času širi po šolah, društvih, gasilskih veselicah in povsod tam, kjer izrazijo željo po takšni tematiki. Zelo pomembno se mu zdi tudi tesno sodelovanje z Darsom, ki poteka tako rekoč na dnevni bazi.

Stanje se je izboljšalo

Njegovo delo je pravzaprav tek na dolge proge. Kot nekakšen maraton. Sam pravi, da nima cilja, ker na tem področju cilja ni mogoče doseči. A vendar se je v preteklih letih njegovo udejstvovanje obrestovalo. Letos spomladi je izvedel anketo, v katero je vključil 900 voznikov, in večina teh meni, da se je stanje precej izboljšalo oziroma se izboljšuje, zelo nizek delež pa je takšnih, ki na njegovo delo ne gledajo z optimizmom. Udejstvovanje je bilo v preteklosti večkrat opaženo tudi s strani pristojnih služb, zato so preteklih vikend stopili skupaj in na počivališču Lom prvič organizirali dogodek, kjer so voznikom, povečini tujcem, delili brezplačne plastenke vode in letake z navodili, kako naj ravnajo v primeru prometne nesreče. Albreht pravi, da imajo prav takimi terenskimi akcijami moč, da vplivajo na čustva ljudi in da jim hkrati dajo vedeti, da je promet dinamika in da se nesreča lahko zgodi zdaj in komurkoli. A priznava, da je utopija pričakovati, da se nikoli več ne bo zgodil zastoj, kjer ne bo vzpostavljenega reševalnega pasu.

Vožnja z reševalnim vozilom med Vrhniko in Brezovico traja okrog 7 min (120 km/h), v primeru zastoja in nepravilni razvrščenih vozil je pot dolga tudi 17 min. Sekunde štejejo. 

Tuji vozniki v naši državi pozabijo na osnovna pravila 

Če so slovenski vozniki vendarle sprejeli nov način razvrščanja ob prometnih nesrečah, so največja nočna mora tuji vozniki, ki našo državo bolj ali manj prečkajo po avtocesti. Po mnenju Albrehta so avstrijski in nemški vozniki največje negativno presenečenje. Nasploh Avstrijci. Doma izjemno disciplinirani vozniki, ko prečkajo avstrijsko-slovensko mejo pa pozabijo na vsa pravila. Najverjetneje je razlog v dopustniški noriji, ko preprosto izklopijo možgane in pred seboj vidijo le obalno destinacijo. Vsak voznik bi se moral ravnati po prometnih pravilih vsake države, a je takšnih le peščica. Posebno pozornost nase vlečejo tudi italijanski vozniki. Ti v svoji državi ne poznajo pravila razvrščanja in ustvarjanja reševalnega pasu, zato so nekakšen unikum v tem delu Evrope. Omeniti velja, da so letos tudi Hrvati začeli voznike opozarjati na pravilno ravnanje v primeru nesreč, a hkrati pogreša nekoliko bolj intenzivno delovanje Evrope, ki bi z nekaj potezami lahko naredila enoten red v vseh državah.

Zakonska podlaga urejena na sestanku v 30 minutah

Pred zadnjim popravkom zakona o varnosti v cestnem prometu, je bil del, kjer se dotika razvrščanja v primeru prometne nesreče zelo dvoumno napisan, zato so se močno kresala mnenja strokovnjakov, ali voznik lahko zapelje čez črto na odstavni pas. Po mnenju Albrehta je to bilo povsem legitimno dejanje, saj na avtocesti preprosto zmanjka centimetrov. No, zadnji popravek se je zgodil oktobra 2017, ko so za trideset minut prekinili sejo in pripravili skupen predlog, ki so ga kasneje soglasno podprle vse politične stranke. Zdaj je zapisano, da se morajo vozila pravilno razvrstiti že ob začetku upočasnjevanja oziroma zgoščevanja prometa in ne šele ob dejanskem začetku zastoja. Vozila z desnega prometnega pasu se morajo umakniti skrajno desno na odstavni pas, vozila na levem pa skrajno levo. V obeh primerih morajo zapeljati tudi prek bele robne črte. Kazen za napačno ravnanje je 200€, ki je identična kot v Nemčiji, a je policija kadrovsko precej podhranjena, da bi takšne voznike na mestu sankcionirala.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija