Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zgodovina   |   Na današnji dan
Rojstvo umetne pameti za hidravlično vzmetenje
Pred 31 leti je Citroen predstavil model XM, ki je v mnogočem pomenil revolucijo.
Artur Švarc
23. maj 2020 | 7:34:00

Tako je Bertone avto zrisal s pomočjo računalnika, petvratna limuzina pa je bila tudi prvi serijski avto, ki je imel kombinacijo hidravličnega vzmetenja, ki ga je nadzorovala elektronika. Z XM-om se je rodil Hydractive, XM pa je postal Evropski avto leta 1990.

V 11 letih je Citroen izdelal 333 tisoč XM-ov v dveh karoserijskih različicah, kot petvratna kombilimuzina in kot karavan. XM je kot admiralska ladja Citroena nadomestil osnovni model CX, 1991 pa je XM karavan zamenjal tudi karavansko izvedbo CX-a. Vendar XM ni užil komercialnega uspeha kot pred njim CX in DS. Ko so ga 2001 nehali izdelovati, je Citroen naslednika C6 prestavil kar za štiri leta na 2005.

V primerjavi s CX-om je bil XM močno izboljšan – hidravliko je nadzirala elektronika, zato se XM v ovinkih praktično ni nagibal, nad CX-ovo tradicionalno rjavenje pa so šli z galvanizacijo. CX-ovo motorno podhranjenost je XM rešil s 3-litrskim V6, prvim V6 po modelu SM. Potniki zadaj so sedeli višje od sprednjih dveh in imeli boljši razgled naprej, v osnovi pa je bil XM precej podoben Peugeotu 605, s katerim si je delil velik del platforme.

Citroen je XM-a poslal nad Audija 100 in BMW-jevo Petico v segmentu, ki je v začetku devetdesetih obsegal 15 % evropksega trga. V segmentu so strašili še Ford Scorpio in Opel Omega. XM je konec 1989 dobil tudi naziv Evropski avto leta, pred drugo uvrščenim Mercedesom SL je zmagal z enkrat večjo bero točk.

Citroen je načrtoval dnevno prodajo 450 vozil v prvem letu proizvodnje ali 160 tisoč vozil letno, kar pa se nikoli ni uresničilo. Tako kot CX tudi XM ni imel svetovne prodajne mreže kot nemški konkurenti, hkrati pa je 1990 udarila še svetovna recesija, ki se je močno poznala na registraciji novih vozil. Na Japonskem so XM-a prodajali v Mazdini prodajni mreži znamke Eunos. Razred prestižnih limuzin je do konca desetletja izumrl – Ford se je umaknil 1998, Opel 2003. Kupci so dajali prednost hitrosti pred udobjem, po čemer je Citroen slovel.

XM ni bil dodelan in avto je imel na začetku precej okvar, tudi škatlast dizajn s petimi vrati je odstopal od preverjenega triprostorskega koncepta limuzine in imel je hišnega konkurenta, Peugeota 605, ki pa se prav tako ni prodajal. Zadnji žebelj v krsti uspeha je bila visoka cena, najcenejši XM je stal več kot 50 % več od najdražjega CX. Dobro se je odrezal na domačem trgu, pa tudi tam je prodaja zaradi številnih okvar hitro padla. Do 1993 je bilo jasno, da je XM propadli projekt. Ko se je proizvodnja junija 2000 končala, je Citroen že imel naslednika, ki ga je kot koncept C6 Lignage pokazal v Ženevi 1999, a je na trg C6 prišel šele konec 2005 in se je prodajal še slabše kot XM.

Zgodba zase je vzmetenje -  hidropnevmatski sistem so sestavljale kovinske sfere z dušikom, ki so funkcionirale kot blažilnik kot tudi vzmeti, vse skupaj pa je nadzirala elektronika. Sistem je uporabljal senzorje v volanu, zavorah, obesah, stopalkah kot tudi v prenosu, ki so prenašale informacije računalniku, ta pa je v nekam milisekundah upravljal s posamično sfero in omogočal gladko vožnjo na neravninah in praktično nič nagibanja v ovinkih. Niso pa vsi XM-i imeli sistema Hydractive. Cenejše različice, delane za nekatere trge, so imele klasični hidropnevmatski sistem iz Citroena BX.

In še zgodba za konec – v Sloveniji je v začetku devetdesetih inženir Emil Mlakar iz Slovenske Bistrice, sestavil tri prototipe podaljšanega XM-a različnih dolžin. Avto so predstavili 1991 v Frankfurtu.

XEM Long je imel šest vrat in bil podaljšan za 95 centimetrov, XEM 500 je imel 4 vrata in bil podaljšan za pol metra, XEM 300 pa je bil karavan, daljši za 30 centimetrov. Ko je bil Emil Mlakar, prijatelj mojega očeta, konec devetdesetih pri nas doma na obisku, sem imel priložnost voziti XEM 500, najbolj zanimivo pa je bilo, da je takrat, ko sem začenjal svojo pot kot avtomobilski novinar pri Avto + Športu, zmajeval z glavo, da to nima smisla. Če bi te takrat poslušal, Emil, Avtomanija danes ne bi štela 21 let. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
Zlatolist
Zakon avto, šest let mi je zvesto služil.....
23.5.2020 15:46:46

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija