Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zgodovina   |   Posel stoletja
Ameriška zgodba malega Yuga
Legendarni jugoslovanski avto, ki je še danes predmet številnih šal, pa tudi nostalgičnih spominov generacije nad 40, je bil tudi glavni akter v enem izmed najbolj kontroverznih poslov v zgodovini bivše države, ki se je začel pred 35 leti, julija 1985.
Urša Prosenjak
7. julij 2020 | 11:12:00

Zamisel, da bi jugoslovanski Yugo izvažali v ZDA, naj bi se po nekaterih podatkih porodila Miroslavu Kefurtu, sinu češkega emigranta, ki je tri primerke pripeljal na avtomobilski sejem v Los Angeles, drugi viri pa navajajo, da se je Yugova ameriška zgodba začela, ko je ameriški poslovnež Arnold Hammer, ki je precej trgoval z vzhodom, vozilo opazil v Londonu. Leta 1984 je bil ob ogledu vozila v Kragujevcu razočaran nad skromnim modelskim paketom in je posel opustil, kljub temu pa je na možnost uvoza jugoslovanskih avtomobilov v ZDA opozoril Malcolma Bricklina, ki je bil specializiran trgovec z avtomobili.

Bricklin je v uvozu Yuga videl velik potencial, saj je bil v ZDA segment majhnih avtomobilov povsem zapostavljen. Z Zastavo je sklenil dogovor o izvozu 1,1-litrske različice, nato pa se je pojavil problem skladnosti s strogimi ameriškimi ekološkimi in varnostnimi standardi. Za Zastavo je bilo to povsem novo področje in na pomoč so poklicali ekipo britanskih strokovnjakov. V kratkem času so model prilagodili za ameriški trg, evforija je zajela tako ZDA kot Jugoslavijo, mediji pa so pisali o poslu stoletja.

Za Kragujevac je bil 23. julij 1985 velik dan. Takrat se je na pot proti črnogorskemu pristanišču Bar odpravil prvi vlak natovorjen z jugoslovanskimi malčki. Vlak sta med drugim pospremila Malcolm Bricklin in tedanji zvezni premier Branko Mikulić. V Baru so avtomobile naložili na ladjo "Erica Bolton" s ciljem v Baltimoru, od tam pa so preko novoustanovljenega podjeta Yugo America potovali do svojih končnih kupcev po celotnih ZDA.

Bricklinova tržna kampanja je bila odlična, dobrim prodajnim rezultatom v prid pa je govorilo tudi dejstvo, da je bil Yugo s ceno 3.990 dolarjev najcenejši avto v ZDA. V reklamnih spotih so ga postavili ob bok legendam na štirih kolesih, kot sta Ford T in VW Hrošč. Zanimanje je bilo tolikšno, da so Američani vplačevali pologe celo preden so videli, kako avto izgleda. Ko je v Baltimore prispela prva pošiljka 1.500 vozil, so imeli prodajalci že petkrat več naročil. Zastava nikakor ni mogla dohajati izjemno velikega povpraševanja.  

Toda navdušenje ni trajalo dolgo. Težave so se pojavile na obeh straneh Atlantika. Američani so bili razočarani nad slabo kvaliteto jugoslovanskega avta, Jugoslovani pa so spoznali, da »posel stoletja« prinaša ogromne finančne izgube. Bricklin je avtomobile prodajal po fiksni ceni 3.990 dolarjev, Zastava pa je material plačevala v nemških markah, tej valuti pa je vrednost glede na dolar ravno takrat naraščala. Tečajno razliko so plačali jugoslovanski kupci. Vrh vsega se je posel še širil. Leta 1987 je imela Zastava 48.000 naročil, leto kasneje pa so prišle verzije GVC/GVS z bogatejšo opremo in Yugo GVX z 1,3-litrskim motorjem ter petstopenjskim menjalnikom.

Leto 1988 je pomenilo začetek konca amerikanizacije Yuga. Podjetje Yugo America je bankrotiralo, naročila so drastično upadla. Toda Zastava se ni predala. V začetku leta 1990 so ameriškemu trgu ponudili Yugo z Renaultovim tristopenjskim avtomatskim menjalnikom in klimatsko napravo, verzija GVX pa je dobila elektronski vbrizg goriva.  

Novi distributer je s prodajo Yuga nadaljeval vse do leta 1992, do uvedbe ekonomskih sankcij takrat že ostankom Jugoslavije. Po 141.511 prodanih vozilih se je jugoslovanski »posel stoletja« končal, vseeno pa se je Yugo zapisal v zgodovino tudi s pomočjo filmov Umri pokončno 3 in Kdo je ubil Mono?, kjer ga še danes lahko občudujemo.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
spartan
Jugoslovanske jajce, dobesedno.
7.7.2020 15:16:02
Klemen72
jetra!
7.7.2020 15:30:25
alfafil
Imel Jugo 45 in 55. Za nas je bil takrat dovolj dober.
7.7.2020 16:02:00
Sanda
Te pa si domov v dnevno sobo peli.
7.7.2020 18:00:37
7even77
Drugačni časi, drugačna miselnost. Kdor tega ni doživel, niti ne more trezno soditi o tem. Za marsikoga so bili Zastavini avtomobili v časih pred 35. leti (marsikdo tu niti star ni toliko) ne ravno vrh, ampak ljudje so jih imeli za svoje. In se z njimi povsod pripeljali. Danes je seveda tisti čas marsikomu, ki ga niti na daleč ni doživel, povsem nepredstavljiv. In takrat so se v DDR še zelo veselili Trabantov... Je bil tudi zato Yugo, poleg Zastave 101 in tudi 128, pa že nekaj boljšega.
7.7.2020 18:58:11
spartan
Sem ga imel moznost kupiti, pa sem si takrat raje za prvi avto kupil 20 let starega VW Derbya. Kdlocitev, ki je nisem nikoli obzaloval Yugo je sekret od avta. Mi smo pa bili revezi....saj smo tudi sedaj, anpak nam vsaj teh jajc ni treba voziti.
7.7.2020 19:52:08
Jon
Js sm bil z koral 55 in nato s florido vec kot zadovoljen...morda sem skromen,ampak za tiste bolj prijetne in manj materialisticne case,je bil cist kul! Tolk k sem v teh dveh avtih preseksal,nikol vec nisem😀
7.7.2020 20:11:56
spartan
A so amortizerji zdrzali
7.7.2020 21:46:34
skrivo
Avto sploh ni bil tako slab, sploh Koral 55. Pa če je kaj crknilo, si zrihtal za drobiž. Danes pa popravila teh novotarij stanejo celo premoženje...
7.7.2020 22:04:23
rovokopac
Sem imel Yugo 45e. Zakaj je imel original Uno-tov motor, mi noben ni znal povedat. Peljal se nekako še je. Se je vse lomilo, kar si prijel. Od stikala za luči, do stikala za žmigavce, ročke za odpiranje vrat... Tako da je bil nazadnje prav unikaten. Sem vgradil kar navadna stikala in tipke. Ko sem ga prodajal, kupec sploh ni imel nobene pripombe. Ha, ha.
7.7.2020 23:08:54

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija