Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zanimivosti   |   Interno
Guma, ki je hotela biti ježevka
Včasih naši testni avtomobilčki doživijo kako tehnično okvaro, lahko pa imamo preprosto smolo.
Artur Švarc
23. maj 2020 | 5:59:00

Ena takih je obvestilo, ko zjutraj zaženeš motor, da je tlak v gumi prenizek in da je treba voziti maksimalno 80 kilometrov. Ker je vozilce z velikimi 20-palčnimi Michelinovimi gumami pri hiši manj kot 50 kilometrov, pa tudi gume same svojega vrtečega se dela ne opravljajo več kot 2 tedna, je to pač neprijetno presenečenje.

Dobro, lahko je kak sosedov mulc iz objestnosti spustil zrak ali pa je bila že v štartu slabo napolnjena. No, lahko je tudi tretja možnost – da je preprosto predrta. Ko gre guma v maloro, se lahko zgodi to na veliko načinov, od takih, da to čutite na plombah v zobovju ali pa zgolj slučajno na indikatorju tlaka. Prav, če senzor tako pravi – namesto 3,1 bara je imela zadnja desna guma le 1,2 bara. Najbližja bencinska črpalka je poskrbela, da sem tlak napolnil nazaj na 3,1 a že po sto metrih je bil ta naprej 3.0 in potem v naslednjih kilometrih 2,9. bara.

Danes je velik del gum možno voziti tudi praznih, tudi nesrečna zadnja desna bi lahko prinesla 80 kilometrov na uro, kar pa je pri testnem avtu, ki ima čisto drugačen pedigre, blasfemično početje. Skrčiti poti na sončen vikend pa prav tako ni ravno dober obet. Guma je do prihoda na Prokarting na Brnik, izdahnila že na 2,8 bara. Mogoče je imela Covid19 pljučnico, sumil sem tudi na ventilček, eno pa je bilo jasno – do večera bo spet slonela samo na »runflat« opornicah.

Legendarni Vladimir Stanko Williams je bil drugačnega mnenja – vedno se kje najde kakšen vulkanizer, ki v petek popoldne #nima kaj# početi. Ko sva prišla do njegovega kolega, so tam z velikim veseljem pretipali stopala prestižnega kupeja. In razlog za gumarsko pljučnico je bil takoj razkrit.

Na notranji strani gume je prebival prav simpatičen vijak – pošteno pobrušen in vseprisoten verjetno že od začetka uporabe na avtu. Vse skupaj je na ogromnem valjarju spominjalo na rally ježevko, v kateri je po napornem zimskem divjanju ostala le še ena špica.

Kaj torej storite v takem primeru? Večina avtomobilov danes nima rezervnega kolesa, le kit za popravilo gum. Lahko pa vam gumo uredi prav mojster, ki pozna vsako bolezen vrtečega se črnega zlata. S kleščami je najprej izvlekel vijak in potem z šilom v gumo zvrtal še večjo luknjo. Potem sledi posebno lepilo s polnilom, ki se pod tlakom v gumi razširi kot gobica in zapre luknjo od znotraj. Za glavo vijaka velika zaprta luknjica pa tudi ni tako strašna, da bi vplivala na vozne lastnosti gume. In ta je po nekaj minutah dela ozdravela in ima še zdaj polna pljuča pod tlakom 3,1 bara.

Kaj torej storimo, ko guma spušča počasi? Vulkanizerjev je veliko, sam postopek pa ni vzel niti pet minut, pa tudi cena ne doseže dvomestne številke. Vse ostalo eksperimentiranje na lastno pest se ne bo končalo tako dobro. Ker živimo v svetu napredne tehnike, ko izvijač in kladivo pri avtomobilih nimata več kaj iskati, sem bil seveda skeptičen (saj ne, da v mladih letih nisem sam delal generalke na motorju), ali taka rešitev drži.

Mojster je bil dobre volje: »To je rešitev, ki bo držala in preizkušeno deluje, drugače tega ne bi delali.«

Se pravi, guma je tudi leta 2020 še vedno guma in vulkanizerji rešitelji. Hvala tudi fantom iz PIPK v Šenčurju za miren vikend in hitro pomoč.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija