Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zanimivosti   |   Reportaža
Cesta pod oblake
Zagotovo ob italijanskih prelazih ena najlepših alpskih cest v naši bližini. In sploh ni daleč, gre pa kar do 2500 metrov visoko.
Artur Švarc
12. avgust 2020 | 10:23:00

Marsikdo med vami jo že pozna in mi smo se tja podali v julijskem brezhibnem dnevu s Citroenovim C3 Aircrossom. Na skrajnem zahodu Koroške v Avstriji (del Koroške je tudi v Sloveniji, mimogrede) na meji s Tirolsko in Solnograškim se pne najvišja avstrijska gora, Grossglockner ali Veliki Klek.

S 3798 metri je najvišji vršac naše severne sosede, a le 59. gora v Alpah po višini. Pod njo se razteza velikanska ledeniška planota z ledenikom Pasterze in tam mimo vodi Grossglockner Alpenhochstrasse, najbolj obiskan avstrijski prelaz. Za lep celodnevni izlet je potrebno spremljati vremensko napoved, saj je, ko se čez Visoke ture zavlečejo nizki oblaki, vse skupaj brez smisla. To smo občutili sami, ko smo se na pot iz sončne Ljubljane podali že dva tedna prej in na Karavankah naleteli na deževje in zato raje obiskali Spielberg. No, v drugo gre rado, pravijo.

Do ceste, ki meri slabih 50 kilometrov, lahko pridete s Koroške strani čez Sveto kri (Heiligenblutt) ali iz Salzburške strani čez Bruck. Iz Ljubljane pot vodi po avtocesti skozi karavanški tunel in mimo Beljaka do Špitala, kjer zavijete v Dravsko dolino vse do meje z Vzhodno  Tirolsko in Lienza.

Tik pred Lienzom na Vzhodnem Tirolskem se cesta odcepi proti Velikemu Kleku.

Mi smo se na poti tja hitrih povezav izogibali in ob zaporah tunela pod Karavankami šli kar čez Korensko sedlo in po dolini reke Zilje proti Šmohorju, kjer je tudi slovenska narodnostna meja (o njej ste se učili v šoli, Devin, Čedad, tralala…), od tam pa v hribe do vrha, kjer smo pokukali tudi na Beluško jezero, avstrijski gorski Portorož, ki je lahko mala šola turizma za naše turistične delavce. A o tem kdaj drugič. Od tam sledi kratek spust v Dravsko dolino in pred Lienzem zavijemo strmo v breg, kjer se na drugi spustimo v gorsko dolinico in narodni park Veliki Klek do Winklerna. Tam ena cesta vodi proti Moelltalu in ledeniškemu smučišču Malnitz, druga pa proti Velikemu Kleku.

Cesta po dolini do Svete krvi je široka magistralka, vsa pokrajina pa je izjemno skladna, urejena in pospravljena.

Široka dolina, izjemno urejena, zelena, s strmimi previsi, od koder padajo slapovi, človeku jemlje dah. Pri Sveti krvi (1311 m) se vse skupaj zoži in začenja se vzpon v breg. Cesta je urejena in široka kot bi šlo za običajno visoko pretočno magistralo v dolini in ne vzpon na 2500 metrov. Za vse ljubitelje estetike – izjemne panorame, razgledi in vse, kar sodi zraven ob obilici mest, od koder lahko slikate.

Pogled z vrha - številni ovinki in nikjer pravih prepadov.

In potem se v ozadju počasi pokaže visok vrh, odet v belo – Veliki Klek. Taka turistična cesta ima seveda cestnino in ta je 37 evrov za avto, kar ni malo, imajo pa popuste, če se boste sem in tja vozili še nekaj dni. Par kilometrov ceste od Svet krvi naprej je majhen preval, kjer smo tudi naredili najlepše fotografije našega Citroenčka. Od tu se cesta rahlo spusti navzdol in je tudi edini malce slabši odsek – po 500 metrih pridemo do razcepa – če zavijete levo, pridete v slepo ulico in razgledne točke Višavje cesarja Franca Jožefa, ki je najbližji pogled na Klek in ledenik Pasterze in od tu gre tudi velik del planinskih poti na vrh te gore.

Naš sopotnik je bil C3 Aircross z 1,2-litrskim trivaljnikom s 83 kW (110 KM) in ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Kako zmogljiv je ta mali mlinček, se je pokazalo na poti po dolini navzgor. Prestavna razmerja so omogočala kar nekaj lenarjenja s prestavno ročico, če pa je bilo treba koga prehiteti, pa je teh 110 konjičev na papirju v praksi bilo precej »močnejših«, saj je motor presenetil, tako z odzivnostjo in tudi porabo. 4,15 metra v dolžino in enoprostorska zasnova omogočata veliko udobja v notranjosti, odlagalna mesta in druge malenkosti pa kažejo, da je uporabna vrednost prednostna vrlina. Nenazadnje od avta, ki ga uporabljaš tako vsak dan kot za tovrstne gorske izlete, dobiš širok spekter in pravzaprav si za tiste gorske ovinke težko predstavljam bolj smiseln avto. Visok, pregleden, dovolj zmogljiv in okreten. Nenazadnje pa imamo enega takega tudi v širši družini in pripravljamo zgodbo o njegovem vsakdanu.

Kratka zgodovina ceste
Pot iz Dravske doline do Solnograda so tu uporabljali že stari Rimljani in lokalno prebivalstvo še eone pred njimi. Cesta za vozove je tu potekala že v 17. stoletju. 1905 je bil odprt odsek od Svete krvi do razcepa proti Kleku, najvišji del trase so iz običajne poti v cesto spravili med leti 1930 in 1935, povprečen naklon na koroški strani (33 km) pa je 7,9 %, na solnograški (15,5 km) pa 5,7 %. Največje vrednosti sta na obeh straneh 12 %.

Pod vrhom na 2504 metrih je predor, usoda potnikov pa glede na napis v božjih rokah. Zgrajeno 1935.

Nas je bolj zanimala višinska točka in še nekaj kilometrov in serpentin dalje se pripeljemo naravnost pod vrh prelaza in do predora na 2504 metrih. Sam vrh, kamor se da od ploščadi priti peš, je še 72 metrov višje. Naj dodam, da je cesta sprejemljiva tudi za nas, ki smo bolj višinsko strahopetni oziroma se bojimo prepadov in z malce koncentracije se da peljati brez pretiranega stresa. Na lep julijski dan, kjer se je podilo nekaj oblakov po nebu, je bila temperatura na tej višini prijetnih 15 stopinj in še vedno primerna za poletno opravo. Seveda pa se ne želim znajti tu recimo sredi februarja, ko zapade nekaj metrov snega.

Razgledna točka na meji med Koroško in Solnograškim - Fuscher Toerl. Prometa in ljudi pa kot sredi sezone v Portorožu.

Po prehodu skozi tunel sledi spust kak kilometer, potem pa spet nekaj ovinkov pripelje do Fuscher Toerl z razgledno ploščadjo nad prepadom, na nasprotni strani pa je cela serija mogočnih tritisočakov s Klekom čisto v ozadju. Na koncu te točke (2428 m) je deželna meja med Koroško in Solnograškim. Od tam naprej vodi navzdol serpentinasta cesta vse do Brucka v dolini reke Solne. Malo pred tem sledi odcep na višinsko trdnjavo na Edelwissspitze (2571 m), od koder je nor razgled desetine kilometrov v vse smeri.

Hohe Dock in njegove prepadne stene s slapovi - 3348 metrov.

Na tem odseku navzdol proti dolini Solne nam je v spominu ostalo dvoje – ulov dveh maskiranih Volkswagnovih T7 in »lešniki«. Govorim seveda o kolesarjih. Spoštujem rekreativne norce, ki se s specialkami odpeljejo na 2500 metrov, ne razumem pa, da potem skušajo umreti s spustom tja preko 60 in še več kilometrov na uro do prvega ovinka, kjer se skoraj ustavijo. S tem, da te na poti navzdol prehitevajo kolesarji, se človek sprijazni, nehote pa pomisli ob njihovi drznosti, da mogoče katerega od njih še zdaj ni bilo domov na večerjo.

Grossglockner ali Veliki Klek - najvišji vrh Avstrije s 3798 metri.

To je z besedami bolj kot ne vse. Na drugi strani pri Brucku je ledenik Kaprun in Zell am See, desno po dolini pa pot vodi ob reki Solni navzdol in pri Bischofshofnu, kjer na Novoletni turneji skačejo skakalci, se odpeljete na avtocesto nazaj po Turski avtocesti do Beljaka in seveda skozi oba turska tunela. Tu blizu so številna znana smučišča kot Flachau in Schladming, pa izvir reke Mure pri Šmihelu v Lungauu in seveda stara gorska cesta čez Katschberg, ampak ure gredo hitro in vsega v enem dnevu ne moreš videti.

Kapo dol fantom, ki sem gor prikolesarijo, vendar... na poti navzdol vidite marsikaj, kar meji na božji veter oziroma kamikaze.

To gorsko cesto, kjer srečate kolone avtomobilov, tudi športnih, ki bobnijo čez ovinke, pa avtodome, motoriste in seveda »lešnike«, je vredno obiskati. Z besedami je težko opisati vse, zato so spodaj fotografije. Dodajmo še, da je najvišji avstrijski cestni prelaz tudi poleti od 23. do 5. ure zaprt.

In še o C3 Aircrossu? Na koncu je bila povprečna poraba 6,5 litra tudi z rabo avtoceste vse do Ljubljane in mali križanec je prijetno presenetil tudi na tej poti z mirnim pobiranjem neravninic. Za C3 Aircross z ročnim menjalnikom in 1,2-litrskim trivaljnikom z vrhnjo opremo Shine (ob praktično vsej opremi je serijska še samodejna klima, navigacija, samodejno zaviranje), je potrebno odšteti 18.230 evrov.

Čisto za konec…prekrasen izlet, ki ga toplo priporočamo, za marsikoga, ki ni planinski tip, pa bo od blizu videti mogočne vrhove, ki so blizu štirih tisočakov, precej višji od naših Alp, posebno doživetje. Vem, Klek, na tvojem vrhu ne bom stal nikoli (je pa stric!), nisva pa se srečala zadnjič.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
MaStr
Sem ga imel 4 dni kot nadomestno vozilo ... Isti motor, le da z 5-stopenjskim menjalnikom. Presenetil me je v vseh pogledih. Le kakšni hitri ovinki in neravnine mu ne ustrezajo, drugače pa vožnja in počutje v njem zelo na nivoju. Ni mi pa všeč upravljanje klimatske naprave preko LCD zaslona.
12.8.2020 13:07:26
forplan
A je cesta odprta 24/7? Glede na to da pobirajo cestnino... Recimo da bi želel biti na vrhu ob sončnem vzhodu...
12.8.2020 13:12:59
Aichi
Celo popravit moram, zaprejo jo ob 21:30, zadnji vstop je 45 min prej. Za to kar bi ti rad, se bi moral poslužiti enega od prenočišč, sem pa ravno par dni potem poslušal od kolegov, ki ga že ob 4:30 tišijo s športniki gor, če greš iz Winklerna al pa Svete krvi ob petih, si pol urce na vrhu, sončni vzhod pa bo okol 6:30. Več podatkov imaš na Grossglockner.at
12.8.2020 16:39:04
Tattoo-
@Aichi: No hard feelings, ampak tebi tudi ne bi škodilo, če bi kdaj šel na kolo oziroma med "lešnike"...
13.8.2020 12:26:53
Aichi
@Tatoo, moja bicikl doba je po operaciji passe, pa ta slika je še pred intenzivno dobo športanja...
13.8.2020 17:34:11
spartan
Vidim, da se imajo eni prav fajn Bi bilo dobro pogledati to cesto.
14.8.2020 7:25:40
neocheck
@Achi zelo lepo .... že zdavnaj so Tirolska in zlasti Južna Tirolska (zimska) središča spoznala...da je bistvo preživetja poletna sezona in ne zimska, ker zdaj so zime le nad 1500m.....tudi po cenah je poletna sezona dražja od zimske ... udarni vikend je sedaj ko je Velika gospa oz. udarni teden je od 8.8. do 15.8.2020....
14.8.2020 10:30:15
Aichi
Neocheck, poanta je v tem, da oni gor znajo iz vsake priložnosti narediti nekaj, pri nas pa smo ko v kameni dobi... Da o tem, da so Avstrijci, ko gre za gradnjo cest, za nas profesorji, ne govorim.
17.8.2020 10:16:32

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija