Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Ni avtomobilske proizvodnje brez alkohola in žensk
Zanimivosti   |   Fordlandia
Ni avtomobilske proizvodnje brez alkohola in žensk
Henry Ford je bil velik inovator, ko gre za proizvodne procese in njegove ideje, kako v celoti izkoristiti vse resurse in ostanke pri proizvodnji, so legendarne. Niso pa vse uspele.
Artur Švarc
15. oktober 2020 | 8:46:00

Oglje za žar je eden od njegovih stranskih izumov kot ostanek pri proizvodnji lesa, ampak Stari je v bistvu hotel biti v celoti neodvisen od dobaviteljev, zato je ob železarnah, žagah in podobnih delavnicah sanjal tudi o svojih lastnih pnevmatikah.

Možakar si je pred približno 100 leti zamislil, da bo v amazonskem pragozdu kar sam pridobival gumo in izdeloval pnevmatike. Za ta namen je od brazilske vlade kupil 10 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje v bližini mesta Aveiro v zvezni državi Para.

Mesto Fordlandia ali Fordland, ki si ga je zamislil 1926, naj bi imelo tisoč ljudi, ki bi se pretežno ukvarjali s pridobivanjem gume, seveda pa bi bile tu vse podporne dejavnosti, od frizerjev do zobozdravnikov in šol. Brazilska vlada je v zameno bila upravičena do 9 % dobička. 

Po sklenjenem dogovoru z brazilsko vlado je Fordova brazilska firma Companhia Ford Industrial začela s pripravami. Srečevali so se z velikimi logističnimi težavami, saj tam okoli ni bilo cest, pa tudi delavce je kosila rumena mrzlica. Mesto je bilo razdeljeno na dve okrožji, za brazilske delavce in ameriški menedžment. Postavljene so bile tipične ameriške hiške, pa tudi bolnišnica, šola, knjižnica in hotel. Manjkali niso niti bazen, igrišče za golf in športna dvorana.

1928 je Ford poslal dve tovorni ladji z opremo, vse od kljuk za vrata do vodnih zbiralnikov. Novoustanovljeno mesto je vabilo delavce od blizu in daleč z obljubami po visokih plačah. Tu pa je protestantska delovna etika trčila ob sredozemsko ležernost.

Specifika pridobivanja lateksa iz kavčukovca je, da se ta pri nizkih temperaturah ponoči nahaja nizko v deblu, čez dan pa se razprši višje v drevo, zato je bilo potrebno delo začeti že ob petih zjutraj in ga končati do poldneva. Okoliške plantaže so bile jasno razdeljene, delavci pa redno premeščani, da ni prišlo do pretirane izrabe dreves.

Na drugi strani je imela Fordlandia stroga pravila – nič alkohola, tobaka in žensk, prepovedan je bil celo nogomet. Vse to so nadzirali inšpektorji, tudi po domovih delavcev. Zato so ti izkoriščali možnost in s čolni odpluli na reko in se ga tam pribili na polno, kako pa je to vplivalo potem na delo ob petih zjutraj, pa si lahko predstavljate sami. Bili so celo tako iznajdljivi, da so si 10 kilometrov višje ob reki postavili svoj »Las Vegas« z bari, nočnimi klubi in bordeli.

Tudi razumevanje Američanov o tropskih kulturah je bilo slabo – drevesa so sadili tesno eno ob drugem in s tem omogočili prenos bolezni. Vrhunec trka dveh kultur pa je bila hrana. Brazilci niso bili navajeni na ameriško hrano kot so hamburgerji ali jedi iz pločevink, še manj na ameriško logiko hiše.

Minili sta le dve leti, ko je prišlo do prve večje stavke. Naveličani ameriške hrane so se uprli v lokalni restavraciji. Uporniki so porezali telegrafske žice in pregnali menedžerje, celo mestni kuhar je moral pobegniti za nekaj dni v džunglo, dokler ni posredovala brazilska vojska. Pogajanja so dala rešitev – delavci so od takrat jedli domačo hrano.

Brazilska vlada nikoli ni zaupala tujim investitorjem, zato tudi ni pretirano pomagala Fordovi zamisli. Problemi so se kopičili in sprejeta je bila odločitev, da se vse skupaj prestavi na drugi kraj, 40 kilometrov po reki navzdol k Belterri, Ford pa je Fordlandio opustil 1934. Do 1945 je bila proizvodnja sintetične gume tako izpopolnjena, da ni bilo več potrebe po pridobivanju naravne gume. Fordova investicija je ugasnila čez noč in opustili so tudi drugo mesto. 1945 je vnuk Henry Ford II prodal območje nazaj brazilski vladi, skupna izguba je znašala v današnjih dolarjih 284 milijonov. Nihče od družine Ford ni nikoli obiskal ne Fordlandie, ne drugega mesta.

Ob začetku tega stoletja je v ostankih Fordlandie prebivalo le kakih 90 ljudi, daleč od civilizacije, brez osnovnih dobrin. V 20 letih je mestece ponovno zaživelo in zdaj tam živi kakih 2000 ljudi.

Mnoge zgradbe so ohranjene še do danes – še vedno stoji originalni vodni stolp, izdelan v Michiganu in celo deluje. Bolnišnica je bila do 2000 praktično nedotaknjena, potem pa so jo oplenili zbiratelji krame in tatovi. Stoji tudi velika mizarska delavnica, ki pa je že dolgo brez orodja, enako velja tudi za žago.

Fordlandia je bila navdih za mnoge ideje v popularni kulturi. Tako je Aldous Huxley v Čudovitem novem svetu London praktično prekopiral po Fordovem mestu, o tem utopičnem projektu pa so napisane številne knjige in posnete dokumentarne oddaje.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
shark911
"Zato so ti izkoriščali možnost in s čolni odpluli na reko in se ga tam pribili na polno" Hahaha
15.10.2020 20:49:58
Aichi
Ja, tam ni veljala jurisdikcija mesta
15.10.2020 20:50:48
slonana
Ojoj!
16.10.2020 1:47:56
spartan
Zanimiva zgodba.
19.10.2020 13:34:54

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija