Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Resnica o nafti
Koliko časa še imamo?
Vsekakor ne za vedno, a večji napori pri iskanju in shranjevanju naftnih derivatov ter uvajanje alternativnih goriv vsekakor zagotavljajo, da se oljni vrelci ne bodo posušili čez noč. Kljub temu pa nikoli več ne bo, kot je bilo nekoč.
Marko Hanželič
22. julij 2008 | 23:14:02

V zadnjih letih je skoraj samoumevno, da smo zaskrbljeni zaradi nafte. Nenazadnje to tudi pošteno občutimo, kadar se s svojim jeklenim konjičkom zapeljemo na bencinsko črpalko in mo privoščimo nekaj deset litrov rafiniranega črnega zlata. Dejstvo je, da se nafto vse bolj povezuje z grozečimi klimatskimi spremembami in možnostjo propada najbolj razvitih gospodarstev, a še vedno je nafta izjemno pomemben dejavnik v vsakdanjem življenju velike večine prebivalcev našega planeta. Vsako leto je Zemljani porabimo več. Ne samo, da se poraba nenehno vzpenja v razvitem svetu, svoj piskrček sta že zdavnaj pristavili tudi novi svetovni velesili Kitajska in Indija, ki imata po črnem zlatu vse večje apetite. Najbolj pesimistični analitiki opozarjajo, da je čas, ko smo dosegli največjo možno proizvodnjo naftnih derivatov in se bodo z leti količine načrpane nafte le še zmanjševale, najbolj optimistični pa trdijo, da je ta dan oddaljen vsaj še dvajset do trideset let. Obe strani se sicer strinjata, da enoznačne poti v prihodnost ni, zato bo potrebno razviti nove načine pridobivanja in poskušati čim bolje izkoristiti obstoječe rezerve.

Američani, ki so največji porabniki nafte na svetu, na svojem ozemlju niso odkrili nobenega pametnega nahajališča že od leta 1968, ko so na Aljaski začeli črpati nafto v Prudhoe Bayu, zato se je glavnina raziskav preselila na področje Mehiškega zaliva, kjer je vrtanje in črpanje zahtevno in drago. Predvsem ali pa tudi zato so se naftna podjetja morala poslužiti drugačnih strategij in prijemov, ki segajo veliko dlje od naravnega pritiska nafte, ki je bil dolga desetletja ob poplavljanju vrelcev edina sila, ki je črni tekočini pomagala na površje. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da na takšen način ni bilo mogoče do potankosti izkoristiti kapacitete nafte, ki se je nahajala v vrelcu. Nasprotno, s tradicionalnimi načini je bilo mogoče izprazniti vsega tretjino zaloge, medtem, ko je z novimi načini, na primer z injiciranjem ogljikovega dioksida in uporabo površinsko aktivnih snovi za zmanjšanje trenja pri prehodu na površje, mogoče vrelec izprazniti tudi do treh četrtin celotne kapacitete. Med novejše tehnike, s katerimi je mogoče povečati izkoristek posameznega naftnega vrelca, velja uvrstiti tudi uporabo pare, s katero zmanjšajo viskoznost nafte, mikrobov, ki lahko povečajo pore v kamninah, skozi katere priteka nafta ter ultrazvočnega aparata, s katerim je mogoče segrevati nafto in tako zmanjšati njeno viskoznost.

Kako pravzaprav sploh poteka črpanje nafte? Vrtalni stolpi, ki jih že dobrih dvajset let proizvaja podjetje Noble so narejeni tako, da omogočajo simultano vrtanje, zaradi česar se čas vrtanja lahko tudi prepolovi. Šestnajst sidrirnih vrvi (na običajnih naftnih ploščadih jih je običajno dvanajst) omogočajo dodatno stabilnost med vrtanjem in uporabo tudi v področjih, kjer divjajo orkani. Z uporabo lažjih materialov, kot je na primer aluminij, ki se uporablja predvsem za cevi, po katerih priteka nafta na površje, je mogoče nafto črpati tudi v zelo globokih vodah. Dobrih dvajset metrov dolgi elementi so med sabo povezani s posebnimi objemkami, po njihovih stenah pa se pretaka sloj sintetičnega maziva, ki se hkrati uporablja tudi kot hladilno sredstvo. Poseben predel same ploščadi je namenjen ravno sestavljanju cevi, med katerimi so tudi tridesetmetrski jekleni cevasti elementi, namenjeni prodiranju skozi trde sloje. Na koncu jeklene strukture je nameščeno vrtalno orodje.

Posebna orodja za črpanje pod tlakom, ki ga v žargonu pravijo tudi božične smrečice, so nameščena na morskem dnu in kontrolirajo produkcijo oljnih vrelcev. Za odpiranje in zapiranje ventilov operaterji uporabljajo mehanizme, ki jih je mogoče nadzirati s same ploščadi. Božične smreke prav tako že omogočajo razdelitev nafte, zemeljskega plina in nafte v razdelilniku, ki sicer zbira ogljikovodike z več vrelcev hkrati, le-ti pa se nato pretakajo v 100 metrov dolge rezervoarje, zakopane v morsko dno. Znotraj teh velikih cistern se pod vplivom gravitacije in s pomočjo centrigugalne sile ogljikovodiki dokončno ločijo na zemeljski plin in nafto. Črpalke v rezervoarjih nato oboje pošiljajo do ploščadi, kjer se nafta še dokončno očisti vode in drugih nečistot, nato pa potuje nazaj proti morskemu dnu, kjer po naftovodu nato odpotuje proti kopnemu.

Vsega 120 izmed več kot 4000 naftnih vrelcev pokriva kar 40 odstotkov globalne porabe te vitalne energetske tekočine. Po podatkih, ki so jih zbrali geologi univerze v Teksasu, so v zadnjih desetih letih s pomočjo novih tehnologij našli kar 69 novih vrelcev, do konca desetletja pa aj bi se njihovo število povzpelo prek sto. Z boljšim izkoriščanjem oljnih vrelcev in nenadejanim odkrivanjem novih se zdi, da naftna kriza vseeno še ni pred vrati. Še posebej, ker so Kitajci tudi na svojem ozemlju prav lani našli velika nahajališča nafte in zemeljskega plina. Seveda pa ima vse vzvode v rokah še vedno politika z OPEC-om na čelu, ki ceno dviguje z restrikcijami črpanja.
O alternativah nafti in zemeljskemu plinu nima smisla razglabljati na dolgo in široko, a v zadnjih letih se je vsaj v osnovi izkristaliziralo, na katere alternativne vire energije velja resneje računati, pa čeprav njihov doprinos k celotni energetski sliki za zdaj ni kaj prida visok. Predvsem na področju alternativ pridobivanja električne energije se zdi, da bosta na dolgi rok prevladala predvsem sonce in veter. V Nemčiji tako vetrne elektrarne proizvedejo že dva odstotka celotne električne energije, medtem ko uporaba sočne energije narašča predvsem v ZDA.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija