Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Od vrelca do izpuha
Nepogrešljiva črnina
Več kot stoletje in pol je že minilo, odkar je človeštvo v velikih količinah začelo črpati črno vnetljivo tekočino, ki je popolnoma spremenila ustroj življenja na našem planetu. Danes se mnogi zgražajo nad rastjo njene cene, a hkrati pozabljajo, da k ceni daleč največ prispevajo davki.
Marko Hanželič
8. september 2008 | 9:24:28

Že več kot pol stoletja je nafta ena najpomembnejših energetskih surovin, in čeprav v zadnjem času postaja tudi strateškega pomena, prav njeni derivati še vedno predstavljajo najpomembnejši vir energije predvsem za pogon vozil in strojev, pa čeprav bi človeštvo bržkone že lahko začelo bolj intenzivno izrabljati alternativne in samoobnovljive vire energije. Zanimivo je, da so nafto omenjali že dva tisoč let pred našim štetjem, saj so s pomočjo asfalta gradili stolpe v Babiloniji, velika najdišča asfalta pa so tudi ob reki Issus, ki se izliva v reko Evfrat. Perzijci so jo uporabljali predvsem v medicinske namene, višji sloji prebivalstva pa so jo uporabljali tudi za razsvetljavo. Na evropskih tleh so nafto črpali že v rimskih časih, predvsem na področju Dakije, torej današnjega južnega dela Romunije, toda prve črpalne naprave so se domislili Kitajci, ki so leta 347 pred našim štetjem ali še prej s pomočjo bambusovih palic dosegli globino 240 metrov. Tudi v antični Japonski so nafto že uporabljali za razsvetljavo in ogrevanje prostorov. Na Bližnjem vzhodu, za katerega danes velja, da premore štiri petine svetovnih zalog nafte, so asfalt uporabljali že v osmem stoletju, ko je nastalo mesto Bagdad, v trinajstem stoletju pa je pridobivanje nafte v azerbajdžanski prestolnici Baku opazil in dokumentiral tudi znani potopisec s Korčule Marco Polo.

O nastanku nafte sicer pričata dve različni teoriji, ki ju delimo glede na osnovo, na kateri naj bi nastala sama nafta. Biogenična teorija, ki je bolj splošno sprejeta, pravi, da so fosilna goriva v milijonih let nastala iz ostankov rastlin in živali v sedimentnih kamninah. Zaradi velike vročine in pritiska so se najprej spremenile v kerogene, nato pa med katagenezo v tekoče in plinaste ogljikovodike. Pomikale so se skozi plasti kamnin, dokler se niso ujele v porozne kamnine in ustvarile naftna polja. Abiogenična teorija domneva, da so velike količine ogljikovih hidratov nastale že ob nastanku Zemlje, podzemni mikrobi pa so jih pozneje spremenili v različne oblike fosilnih goriv. Večina znanstvenikov danes zavrača to teorijo, saj je malo verjetno, da bi na globinah, kjer so našli nafto, kar pomeni tudi več kot 200 kilometrov, lahko obstajalo življenje. Sodobna zgodovina črpanja nafte se je začela leta 1853, ko je poljski znanstvenik Ignacy Lukasiewicz iznašel postopek destilacije kerozina iz nerafinirane nafte. Že naslednje leto so v kraju Bobrka na jugu Poljske začeli črpati nafto, v mestecu Ulaszowice pa odprli prvo rafinerijo na svetu. Leta 1857 so severno od Bukarešte, natančneje v kraju Bend, postavili tudi prvo komercialno črpališče. Pozneje so primat na tem področju prevzeli predvsem Britanci in Američani. Slednji so se odkrivanju novih virov energije priključili dve leti pozneje, ko je Edwin Drake začel vrtati na področju Titusvilla v Pensilvaniji. Za črpanje nafte je najprej treba zvrtati vrtino do podzemnega rezervoarja. V ZDA so obstajala tudi nadzemna nahajališča nafte, vendar so že davno izčrpana, razen na nekaterih zaščitenih območjih Aljaske. Precejšnje količine nafte danes načrpajo iz nahajališč pod morskim dnom, s pomočjo naftnih ploščadi. Postopek, ki smo ga predstavili tudi v eni od naših prejšnjih številk. V sodobnosti je nafta najpomembnejše pogonsko sredstvo, saj ga za poganjanje uporablja kar devetdeset odstotkov vseh vozil, precej pomembno vlogo pa ima tudi pri ogrevanju hiš in stanovanj. Med drugim je tudi osnovna surovina mnogih industrijskih izdelkov, predvsem za izdelavo plastike, številnih pesticidov in gnojil. Zaradi pogostosti uporabe je postala tudi ena najbolj strateško pomembnih surovin, zaradi katere se po svetu bijejo vojne. V obeh vojnah v Iraku, pa tudi v državljanski vojni v Nigeriji je bila nafta najpomembnejši vzrok za začetek vojskovanja.

Danes so glavne proizvajalke nafte predvsem države Opeca (Irak, Iran, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija, ZAE, Libija, Alžirija, Nigerija, Angola, Venezuela in Ekvador), Rusija, ZDA, Kitajska in Mehika. Sam postopek pridobivanja se seveda začne na naftnih poljih, ne glede na naraščajoče stroške črpanja, ki ga venomer poudarjajo sredstva javnega obveščanja, pa liter bencina tudi po rafiniranju in transportu do glavnih evropskih pristanišč ne presega cene enega centa. Šele ko prispe v Koper, Rotterdam ali Hamburg, njegova cena zaradi špekulacij skokovito poskoči. Temu je seveda treba prišteti še stroške distribucije do bencinskih črpalk, kar seveda ceno še dodatno dvigne. Kljub vsemu ta, preden bencin priteče iz pištole na črpalni napravi, ne presega cene 54 centov za liter, kar je seveda še povsem znosna cena. Toda prav tukaj se v dogajanje vmeša država, ki na samo ceno doda še svojih sedemdeset centov ali več davkov in trošarin in tako dobimo neprijetno resnico, da je za liter bencina treba odšteti 120 centov in več.

Cena, ki se pojavlja v medijih, se po navadi nanaša na ceno sodčka pri pogodbah z dostavo v naslednjem mesecu, kupuje pa se lahko tudi na daljši rok, pri čemer je cena ustrezno nižja. Pri tem poznamo več različnih standardov. Večina nafte se danes trguje mimo borze, vendar borzno trgovanje postavlja osnovno ceno, ki je groba osnova za vse izračune. Najmanjša nabavna količina je tisoč sodčkov (159 tisoč litrov). Nafta se že dolgo ne prevaža v sodčkih, vendar so ti še vedno osnovna mera za njeno količino.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija