Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Kriza v avtomobilski industriji
Ko se zakonitosti spremenijo
Svetovna recesija je svoje lovke najprej in najmočneje ovila okoli avtomobilske industrije. Mnogi glavni igralci v njej, ki so se še nedolgo nazaj počutili nepremagljivi, zdaj hitro spoznavajo, na kako trhlih nogah je njihovo početje. Prvi preplah je sicer za nami, a nihče ne ve, kaj še prihaja.
Marko Hanželič
24. december 2008 | 14:46:59

Dejstvo je, da je avtomobilska industrija v krizi. Morda ne toliko v Evropi in na Japonskem kot v ZDA, a vseeno. Toda ta kriza ni prišla tako nepričakovano, kot to prikazujejo glavni svetovni mediji, temveč so k njej veliko prispevala tudi avtomobilska podjetja sama, tudi s svojo cenovno politiko, ki privilegira nekatere dele sveta in tepe tiste na drugem koncu zemeljske oble. V oči predvsem bode kriza velikega ameriškega avtomobilskega trojčka, ki je še nedavno tega veljal za najtrdnejšo trdnjavo v svetu avtomobilizma. Z njihovim bojem za preživetje se tako morajo pečati tudi proizvajalci, ki jim sicer gre dobro, skoraj zelo dobro, a jih je problem pri glavi postavil v zelo nezavidljiv položaj. Eden takšnih je tudi Adam Opel AG, nekoč delniška družba, danes družba z omejeno odgovornostjo iz Rüsselsheima, ki že skoraj osemdeset let sodi v koncern General Motors. Kljub dejstvu, da nemško podjetje proizvaja večinoma kompaktnejše avtomobile, da so po kakovosti izdelave med prvimi v Evropi in da so Oplove tovarne med najbolj naprednimi, se je podjetje iz dežele Hessen hočeš nočeš moralo soočiti z dejstvom, da jih je slabo zdravje krovnega koncerna spravilo na rob preživetja. Podobno je veljalo tudi za japonsko Mazdo, ki je odkupila svoj 6,8-odstoten delež delnic, ki je pred tem pripadal Fordu in tako pomagala premostiti likvidnostne težave nekoč večinskega lastnika, ki se je po odkupu lastnih delnic moral zadovoljiti s 13,4-odstotnim deležem v japonskem podjetju.

Zgodovina se očitno res ponavlja, saj je Opel pod okrilje General Motorsa prešel prav zaradi gospodarske krize konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Osemdeset let kasneje se utegne scenarij ponoviti in Opel utegne menjati lastnika zaradi povsem enakih vzrokov kot takrat, ko je izgubil samostojnost, le da je situacija tokrat obrnjena. GM je v velikih finančnih težavah, saj je letos in lani natolkel za več kot 60 milijard dolarjev izgube in prav lahko bi se zgodilo, da bo gigant iz Detroita, naslovna slika ameriškega superkapitalizma doživel svoj konec. Na borzi je koncern z 266.000 zaposlenimi vreden le še vsega 1,4 milijarde evrov, torej le tretjino več kot je bil v najboljšem času vreden imperij Boška Šrota. Slednji se seveda po razvejanosti in pomembnosti v svetu, ne glede na moč, ki ga ima v domovini in okoliških državah, ne more primerjati s koncernom velikosti General Motorsa.

Seveda se veliki trije iz Detroita še vedno lahko oprejo na gospodarsko pomoč iz Washingtona, ki pa ima vgloge reševalca avtomobilske industrije v ZDA že dovolj Nekdanji republikanski ameriški predsedniški kandidat Mitt Romney je pred dnevi namreč izjavil, da bi bilo potrebno avtomobilske koncerne prepustiti bankrotu, da bi se vodilni v njih končno zbudili in pričeli voditi podjetja, kot se spodobi. Finančne injekcije po njegovem mnenju namreč le podaljšujejo agonijo ameriških avtomobilskih koncernov, ki se, ko jim zmanjka donacijskega denarja, ponovno znajdejo v novi krizi. Kljub temu pa je težko verjeti, da bi GM bankrotiral, saj je enostavno preveč pomemben za ameriško gospodarstvo. Nenazadnje plačuje pokojnine in zdravstveno zavarovanje za več kot četrt milijona nekdanjih delavcev, kar navsezadnje podjetje stane pet milijard dolarjev letno. Ameriška vlada bo v prihodnjih dneh, ko bo preučila načrte za prihodnost, ki jih bodo skovali veliki trije in ugotovila, kako se slednji nameravajo dolgoročno sanirati, sklenila, koliko denarja jim bo namenila. V nasprotnem primeru se plačilna nesposobnost obeta tudi evropskim podružnicam omenjenih ameriških koncernov. Med njimi sta seveda najbolj ogrožena Opel in Saab, ki se ga pri General Motorsu nameravajo znebiti po hitrem postopku in so ga že pričeli prodajati.

Poleg krize, ki je v velikem zamahu zajela finančni sektor in pred bankrot postavila tudi celotne države (spomnimo se samo Islandije, ki je še vedno prezadolžena za šestkratnik celotnega bruto družbenega proizvoda), je kriza v avtomobilski industriji, ki je v največji meri ujela predvsem ameriške proizvajalce, tudi posledica dragih naftnih derivatov, ki so v največji meri prispevali, da so kupci v ZDA nehali kupovati avtomobile domačih proizvajalcev, saj so bili enostavno premalo ekonomični. Ko je cena poskočila nad 3,50 dolarja za galono, se je ustavila prodaja velikih SUV-jev, ki so bili pred tem paradni konj ameriške prodaje. Ljudje so začeli kupovati manjše in varčnejše avtomobile, ki so jih v programu imele predvsem evropske in daljnovzhodne avtomobilske tovarne. Slednje so zato veliko manj začutile prihajajočo finančno krizo.

Kako se bo vse skupaj nadaljevalo, je skoraj nemogoče napovedati. Nekateri analitiki so prepričani, da se bo kriza zavlekla daleč v leto 2010, spet drugi postrežejo z bolj optimističnimi napovedmi. Podobno različne so napovedi glede preživetja posameznih znamk. Med najbolj ogroženimi je po besedah analitikov švedski Saab, medtem ko Oplu in evropski podružnici Forda večina analitikov pripisuje tudi možnost samostojnega preživetja, saj so oboji tako rekoč tehnološko samozadostni. Ne glede na vse  je takšen scenarij zelo malo verjeten, saj omenjeni podjetji trenutno izdelujeta najbolj zaželene avtomobile za ameriško tržišče, le da oba koncerna potenciala, ki ga imata v evropskih proizvajalcih, za zdaj še nista uspela izkoristiti.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija