Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Odprtokodni management
Googlove lekcije
Na prvi pogled se zdi, da avtomobilski proizvajalci in dot-com podjetja ne morejo imeti pretirano veliko skupnega. Pa vendar, odprtokodne rešitve bi se še kako obnesle tudi v avtomobilski industriji. Nenazadnje si čisto lahko predstavljamo, da bi se pri Googlu lotili tudi snovanja avtomobila.
Marko Hanželič
20. april 2009 | 8:28:20

In seveda stvar ustrezno spravili na tržišče, pri čemer bi jim v veliko pomoč vsekakor bila tudi njihova močna prisotnost na spletu, kamor se v današnjem času seli tudi vse več marketinških aktivnosti. Vprašanj, ki jih odpira fikcijski Googlemobil, je kar nekaj. Na primer, ali bi Google svoj avtomobil razvijal za tesno zaprtimi vrati ali na odprtokodni osnovi, pri kateri bi sodelovali tudi zunanji partnerji? Ali pa, bi morda lahko BMW ali Fiat na trg pošiljala tudi avtomobile v beta različici? Bi morda lahko v zameno za oglasni prostor avtomobil uporabljali brezplačno? Še pred leti bi se zdela tovrstna vprašanja zrela vsaj krajšega obiska pri psihiatru, a trenutna gospodarska kriza je marsikateri aspekt avtomobilske industrije postavila na glavo. Ameriška vlada je svojima dvema velikanoma morala podariti kar 13 milijard dolarjev nepovratnih sredstev, da bosta (morda) preživela, kar vsekakor kaže na širok prepad, ki ga je gospodarska kriza zarezala med proizvajalci in uporabniki avtomobilov.

In morda je prav aktualna gospodarska kriza, ki se je silno dotaknila prav avtomobilske industrije, prava priložnost, da slednja opusti nekatere preživete vzorce. Pa vendar, nič pretirano ne kaže, da bi se na tem področju kmalu utegnili zgoditi veliki premiki, saj so se avtomobilski koncerni do prošenj in idej svojih uporabnikov mnogokrat obnašali povsem nezainteresirano. Kot na primer pred leti, ko jim je bilo težko dati manj kot dolar za avtoradio z izhodom za iPod ali katerega izmed preostalih predvajalnikov glasbe, kupci pa so se morali znajti s čudnimi pripomočki, ki so imitirali ali igranje kasete ali oddajanje radijske frekvence. Očitno tudi v prihodnje ne gre pričakovati velikih sprememb, že zaradi dejstva, da proizvajalci avtomobilov še vedno v največji meri prisegajo na faktor presenečenja. Presenetiti s skladno in uspelo obliko zunanjosti je neke vrste mojo avtomobilske industrije, z njim pa so se že zdavnaj sprijaznili tudi lovci na fotografije popolnoma ali pa le delno zamaskiranih predserijskih primerkov. Morda je takšna formula prinašala izjemne rezultate še pred dobrim desetletjem, toda ustaljena praksa se zdi zadnja leta že rahlo dolgočasna in morda prepriča le tiste najbolj zagrizene ljubitelje posamezne znamke. Pa še to le takrat, če je oblika res uspela in v skladu z njihovimi pričakovanji.

Morda pa vpogled v nastajanje avtomobila in predvsem dober marketinški pristop na takšen način ni tako zelo slaba ideja. Podobno kot to počne Google, kadar razvija novo storitev ali aplikacijo. Seveda, spletni koncern prisluhne svojim uporabnikom, ki si na svoje računalnike pretočijo alfa in beta različice ter upošteva njihova mnenja. Tako so navsezadnje nastali Gmail, Google Newi in nedolgo nazaj tudi brskalnik Chrome. Tudi pri brskanju ima uporabnik svojo vlogo, saj se glede na obisk posameznih strani spreminja tudi njihov status v Googlovi iskalni hierarhiji. Pri Googlu si želijo, da so uporabniki neposredno vpleteni v nastajanje posameznega protukta, avtomobilski proizvajalci pač ne. Richard Florida, ki je zaslovel s knjigo Who’s Your City, je nedavno tega dejal, da so se predvsem ameriški proizvajalci samouničili z lastnim razmišljanjem, ki je temeljilo na samozadostnosti glede iniciative in idej.

Pa vendar, nekaj sodelovanja med končnimi uporabniki in proizvajalci avtomobilov je vseenp mogoče zaznati. Tako so ljubitelji znamke Alfa Romeo lahko pomagali izbrati ime modelu MiTo, GM si je omislil natečaj za oglasno sporočilo za model Tahoe, ki so ga imeli čast izbrati uporabniki, pri Chryslerju pa so odprli (zaprt) forum, na katerem so vozniki avtomobilov istoimenske znamke smeli izraziti kakšno svojo idejo. Toda težava pri tem je, da se vse skupaj dogaja nekje v ozadju in da o končni obliki ali zasnovi vozila v največji meri še vedno odloča zelo ozek krog ljudi, ki v tem vidijo tudi lasten prestiž in marsikdaj zaradi tega izničijo kakšno zanimivo idejo. Za začetek bi bilo nadvse zanimivo, če bi vsaka izmed pomembnejših znamk svojim voznikom dala na razpolago, da sami aktivno sodelujejo pri nastajanju enega samega modela. Vsekakor ne gre prezreti, da bi avtomobilski koncerni na tak način dobili lepo število zanimivih idej in jih tudi vgradili v omenjeni odprtokodni avtomobil.

Individualizacija je na pohodu, to priznavajo tudi proizvajalci in prodajalci avtomobilov, toda ali prvi in drugi res v celoti izkoriščajo potencial, ki ga individualizacija ponuja? Glede na stvari, ki jih je mogoče zaslediti na spletu. Očitno ne, saj ljubitelji posameznih znamk na Facebooku izjemno plodno sodelujejo pri barvanju svojih priljubljenih modelov v barve in vzorce, ki so jih sami izbrali. Želijo si tudi različnih notranjosti, takšnih, ki jih bo mogoče spreminjati podobno kot skine na Winampu ali ozadje pri Windowsih. Da, možnosti je nešteto.

Vrnimo se za trenutek še h Googlu. Trenutni Googlemobil je Prius, ki jih spletni koncern uporablja kot službene avtomobile. Vsi so predelani tako, da je baterije mogoče napolniti tudi s sončno energijo, pri Googlu pa Priusa jemljejo kot platformo. Morda bi pri velikoserijski proizvodnji Googlemobila naleteli na mnoge težave, toda uporabniki bi dobili tisto, kar želijo in ne tisto, kar je pač slučajno mogoče dobiti.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija