Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Obisk OMV-jeve rafinerije na Dunaju
Od surove nafte do 100-oktanskega bencina Maxx Motion
Znamka OMV niso zgolj bencinski servisi, kot jih poznamo pri nas, ampak je veliko več kot si lahko mislimo. Imajo lastno rafinerijo, v neposredni bližini dunajskega mednarodnega letališča, ki že več kot pol stoletja zagotavlja potrebe po naftnih derivatih mnoge države po Evropi.
Peter Pirkovič OMV in Peter Pirkovič
27. september 2013 | 13:10:12

Pravijo, da vsak drugi pretočen liter na bencinskih servisih po Avstriji, prihaja iz njihove rafinerije. A v Schwechatu ustvarjajo tudi druge zelo pomembne končne izdelke. Rafinerija Schwechat se nahaja na obrobju Dunaja, tako rekoč tik ob letališču. Kup cevovodov in stolpov se razprostira na površini 1,42 km2, v njej je zaposlenih nekaj več kot 600 ljudi, ki delajo v treh izmenah. V tej rafineriji se delo pravzaprav nikdar ne zaključi. No, zgodi, da se ta zapre za nekaj tednov le enkrat na šest let, zato, da opravijo nekakšno »inventuro« in izvedejo morebitne nadgradnje. Roko na srce, v rafineriji kot taki, pa čeprav so nas zapeljali na krajši obhod, ni opaziti posebnosti. Kup železja, 172 kilometrov cevi, nekaj stolpov, nekaj tovornjakov in številni zaposleni. Bolj kot to, so impresivni procesi, ki jih tu razvijajo, da na koncu dobijo derivate in ostale potrebne snovi, ki jih pošiljajo v prodajo po vsem kontinentu.

In kako poteka proces nastanka naftnih derivatov? Osnovno sredstvo za pridobivanje bencina, dizla, kerozina in podobnih reči, je surova nafta. Desetino jo načrpajo sami na nahajališčih po Avstriji (eno od črpališč je prav v rafineriji Schwechat), preostalo pa jo preko 420-kilometrskega cevovoda pridobivajo iz tržaškega pristanišča, kjer jo iz različnih delov sveta (Kazahstan, Rusija, Nigerija, Libija, Kuvajt in Savdska Arabija) pripeljejo veliki ladijski tankerji. V grobem, za celoten proces predelave surove nafte v derivat za prodajo so potrebni štirje pomembni procesi: destilacija, desulfurizacija, rafinacija in aditiranje. To so pravi strokovni izrazi, ki jih uporabljajo kemijski mojstri,  a obstaja še nekoliko bolj poenostavljen način razlage. Surovo nafto morajo tako rekoč prečistiti in iz nje izločiti vse elemente. To počnejo s segrevanjem v posebnih stolpih, kjer se temperatura povzdigne tudi preko 400 stopinj celzija. Stolp segrevajo od spodaj navzgor, kar pomeni, da je pri dnu največja temperatura, na vrhu pa precej manjša. S pomočjo pritiska in temperature že pri 20 stopinjah pridobijo utekočinjen zemeljski plin (LPG), pri 150 stopinjah bencin, pri 200 stopinjah kerozin, pri 300 stopinjah dizelsko gorivo, pri 370 stopinjah težka olja, pri več kot 400 stopinjah pa maziva. Seveda, ko opravijo ta postopek, se začenja še nekaj vmesnih faz do končnega izdelka. Vsak izdelek potrebuje svojo dozo novih kemičnih snovi, kot na primer bencin in dizel, ki sta nujno potrebna novih aditivov za boljše delovanje. Pri postopku očiščevanja velja izpostaviti pomemben podatek, da niti kapljica surove nafte ni neporabljena. Vse kar pridobijo iz surove nafte uporabijo. Zato ni odpadkov in ni onesnaževanja okolja. Dokaz temu, je manjši ribnik sredi rafinerije, v kateremu obstaja življenje. Podobno je pri varnosti rafinerije in zaposlenih. Upoštevajo mnoga stroga merila, med drugim imajo svojo posebno gasilsko enoto in moderen zdravstveni dom, kjer so zaposleni deležni rednih pregledov ščitnice in drugih vitalnih delov telesa.

Rafinerija tako ustvarja kar 18 različnih izdelkov, snovi in energije, ki jo prodajajo na trgu. Statistično gledano za svoje delovanje potrošijo 10 odstotkov surove nafte, medtem ko gre 90 odstotkov v prodajo. Med drugim ustvarjajo 91-, 95- in 100-oktanski bencin, dizel, zimski dizel, kurilno olje za domačo in gospodarsko uporabo ter pogon elektrarn, kerozin za letalstvo, hidrogen, propilen in etilen za proizvodnjo plastike, butadien (gumarska industrija), propan, butan, bitumen (asfalt), žveplo in žveplovo kislino. Poleg vseh naštetih je tu še elektrarna, ki skrbi za ogrevanje dela mesta Dunaj in del ustvarjene električne energije pa prodajajo na trgu. Večino predelane nafte in ostalih stvari iz rafinerije odpošljejo preko cevi (34,3 %) do končnih uporabnikov. A to ni edini način. Uporablja se tako ladijski (11,3 %), železniški prevoz (25,1 %) in seveda tovorni cestni promet (29,3 %), medtem ko bližnje dunajsko mednarodno letališče oskrbujejo s posebnim cevovodom. Del proizvodnih kapacitet shranjujejo prav v rafinerij in še na dveh posebnih lokacijah v Avstriji, kjer so temu nameni postavljeni ogromni shranjevalniki. Lokacija Lobau je v neposredni bližini, medtem ko St. Valentin stoji v bližini mesta Linz. Odgovorni povedo, da je letna zmogljivost rafinerije največ 9,6 milijona ton surove nafte, čeprav svojega maksimuma ne dosegajo. Na primer, v letu 2012 so predelali nekaj manj kot 8,5 milijonov ton surove nafte.

Pomemben del rafinerije je tudi oddelek za analize in razvoj. Vsaka rafinerija ima zaposlene najboljše mojstre, ki običajno gorivo spreminjajo v motorju prijazne derivate. In vsaka rafinerija ima svoje skrivnostne postopke, da pripravijo kar se da najbolj kakovostno gorivo. Tu se v večini izpostavlja družino goriv Maxx Motion. Slednji vsebujejo izboljšan paket dodatkov nove generacije, ki prinašajo vrsto izboljšav in ugodnosti in tako izpolnjujejo vse najvišje standarde, ki jih za svoja vozila zahtevajo mednarodna združenja proizvajalcev vozil in motorjev. Ne samo, da izdelki znamke OMV MaxxMotion zagotavljajo več prevoženih kilometrov, temveč nudijo še boljšo zaščito motorja, manj emisij in maksimalno zmogljivost vozil. Gorivu MaxxMotion je dodan paket aditivov, ki  preprečuje in odstranjuje usedline iz šob za vbrizgavanje in iz vstopnih ventilov, s čimer se opazno zmanjša količina emisij, tu so učinkoviti zaviralci korozije, ki ščitijo celoten sistem za dovajanje goriva v avtomobilu pred korozijo, pozabiti ne gre niti na aktivne sestavine, ki se v sistemu pretoka goriva povežejo v zaščitno plast in preprečujejo nabiranje plasti oblog, svoje dodajo še visoko odporne sestavine za omogočanje zgodnejše točke vžiga in višje možno kompresijsko razmerje, ki posledično vodi do večje termalne učinkovitosti procesa izgorevanja, omeniti pa velja še aktivne sestavine proti trenju. 

Skratka vse to ima na primer 100-oktanski neosvinčen bencin, ki se proizvaja izključno na dunajski rafineriji in se na 106 slovenskih bencinskih servisov vozi s pomočjo tovornjakov. Ostala goriva slovenski zastopnik zagotavlja še iz drugih rafinerij. Podobna zgodba je tudi pri dizelskem gorivu, ki med drugim vsebuje posebne snovi, da pri nizkih temperaturah ne nastajajo posebni kristalni delci, ki bi lahko ovirali blokirali filter goriva in onemogočili delovanje motorja. Namreč, slovenski standardi pogojujejo, da mora biti dizelsko gorivo predelano do tem mere, da zdrži tudi do -20 stopinj. Pri OMV-ju so šli še dlje. V ponudbi imajo posebno dizelsko gorivo Maxx Motion Diesel, ki zagotavlja delovanje tudi do -35 stopinj pod ničlo. A žal to gorivo (še) ni prisotno na našem trgu, saj je cena, jasno, v osnovi višja za okrog 13 centov na liter in ker jim slovenska politika diktira cene, je uvedba še dražjega goriva nesmiselna.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija