Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Matej Tušak, športni psiholog
O prometni kulturi, Mclarnu in blagodejnosti vožnje z Mustangom
Pogovor s športnim psihologom Matejem Tušakom, rednim profesorjem na fakulteti za šport in filozofski fakulteti, nam odkriva odgovore na nekatera tako zelo preprosta, a hkrati izjemno zapletena vprašanja. Med drugim je pred časom opravil analizo zadovoljstva zaposlenih pri McLarnu, kjer je vladalo zelo kaotično stanje.
Peter Pirkovič Peter Pirkovič, policija, Mclaren
21. junij 2018 | 11:20:52

Zanimiv sogovornik brez dlake na jeziku pove, da pri nas že od nekdaj velja slaba kultura vožnje, s tem, da so bili včasih avtomobili manj zmogljivi in je to predstavljalo manjšo problematiko. Danes je zgodba obrnjena na glavo. Kot prvo Tušak izpostavlja izbiro vzornikov, ki so zgled družbi in imajo neko težo, a potrebno je izbrati prave in takšne, ki bodo dejansko pripomogli k osveščanju, da je v prometu potrebno spoštovati pravila. Seveda, mora za ta del poskrbeti država, z izbiro več teh vzornikov, ki bi pokrivali različne strukture ljudi. Dejstvo je, da se mladi zagotovo ne bodo strinjali z nasveti nekega intelektualca. Na primer, z uspešnimi športniki se ljudje najlažje identificirajo in pri tem Tušak izpostavi Jakova Faka, ki je pred časom nagovarjal javnost okrog prometne problematike. Dodaja še, da bi morali izbrati ljudi, ne po zunanjem videzu, pač pa po tem, kako se izraža in kakšno težo imajo njegove besede. 

Zelo pomembno pri osveščanju voznikov v prometu je čustvena komponenta in če znamo na to vplivati, potem lahko sledijo pomembne vedenjske spremembe. Na tak način so pred časom dosegli učinek v izboljšanem stanju na cestah, ko so preko televizijskih kanalov prikazovali posledice hudih prometnih nesreč. In prav to dovolj vpliva na omenjeno čustveno komponento. Če bi te akcije konstantno ponavljali, bi bila danes črna statistika zagotovo drugačna. Podobno kot fotografije na cigaretnih škatlicah. Vsak nazoren prikaz posledic deluje po principu subliminalnega dražljaja, kar pomeni, da ko enkrat vidimo neko sporočilo morda ne bo dovolj, a če se to nekje ves čas prikazuje, na eni točki zagotovo pride do spremembe. Tušak obenem omenja, da bi morali svoj del vloge pri vzgoji opraviti tudi policisti in vse z njimi povezane inštitucije, ki bi morale izvajati veliko več preventivnih akcij. Težavo v prometu predstavljajo tudi motoristi. Z Mustangom se bi verjetno smrtno ponesrečilo veliko tričetrtine mladih, a ti nimajo denarja zanj, medtem ko so motocikli, predvsem rabljeni, postali precej bolj dostopni kot nekoč. Poleg vzgoje staršev, ki se začenja že v zelo zgodnjem obdobju, edino rešitev vidi v sankcioniranju kršiteljev. Še danes ne more razumeti, kako se lahko nek motociklist sredi Ljubljane vozi po zadnjem kolesu.

Večini manj znano dejstvo, da so pred časom, Mateja Tušaka najeli pri McLarnu, da bi opravil analizo zadovoljstva med zaposlenimi, saj so na neki točki prišli do spoznanja, da so odnosi med zaposlenimi zelo slabi (ogromno konfliktov). Tušak je svojo ekipo izpeljal projekt in ko so se dogovarjali, da bodo poskušali zadeve sanirati, je prišlo do menjave lastništva in vodstva, ki jih slabo vzdušje med zaposlenimi ni zanimalo. Tušak pove, da so težave izhajale že takratnega šefa Rona Dennisa, ki je bil izrazito ciljno usmerjen. Za za dosego cilja bi šel tudi preko trupel. Morda se to na tekmovanjih še nekako izzide, a v samem podjetju pa takšna usmeritev prinaša veliko težav. Na primer, izpostavi banalno dejstvo o premajhnem parkirišču za zaposlene. Čeprav imajo v Wokingu veliko in urejeno poslovno stavbo, niso razmišljali o dovolj velikem parkirišču in to ima za posledico, da se zaposleni prvi dve uri v službi pogovarjajo zgolj o tem, kdo je kje parkiral. Čeprav Tušak ne sme razkrivati vsebine, vseeno pove, da so med pripravo preverjali tudi največjo neodvisno analitično raziskavo ameriškega podjetja (zadovoljstvo zaposlenih in kdo bi svojega šefa priporočali), kjer so bili rezultati pri McLarnu katastrofalno slabi. A tudi pod novimi lastniki ni stanje nič boljše, saj, da se slabih odnosov zavedajo, a da je trenutno edini fokus tekmovanje v F1. 

Tušak, ki se precej ukvarja z vrhunskimi športniki in spodbujanja motivacije, obenem razloži, zakaj vožnja s športnim avtomobilom, kot je na primer Ford Mustang, lahko dobro vpliva za naše počutje in posledično tudi za zdravje. Športni psiholog razloži, da so skupni imenovalec pravzaprav čustva in da je to identično s stanjem zaljubljenosti oziroma metuljčki v trebuhu ali pa z živčnostjo tekmovalca pred nastopom na tekmi. Namreč, vegetativni živčni sistem je povezan nekaterimi notranji organi, ki vplivajo na naše čustvene reakcije in zato je vožnja s športnim avtomobilom za moške ali šoping za ženske pomemben za dobro počutje in zadovoljstvo, hkrati pa to pomeni, da smo srečni. Posledično je to tudi podlaga za zdravo življenje. Športni psiholog Tušak obenem poudarja, da se je potrebno v življenju zabavati, saj je to korak do boljšega počutja, a da naj stvari počnemo dobro.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija