Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...

Sto in ena Stoenka

Obletnice - 50 let Zastave 101 - 2. del

Obletnice - 50  let Zastave 101 - 2. del - Sto in ena Stoenka
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
15.4.2021 2:00:00

Drugi del v čast 50-letnice Stoenke smo posvetili tehničnim podrobnostim in pregledu različic.

Artur Švarc

Po 37 letih izhajanja je knjiga, imenovana Stoenka, imela veliko izdaj, pokaže pa se, da je bilo še več imen za praktično eno in isto zgodbo.

Zastava 101 je imela veliko vzdevkov in še več pravih imen. Ob naši Stoenki smo že omenili tudi Stojadina (in včeraj pozabili na Keca!, hvala, Fero!!!), zaradi težav pa so avto občasno obmetavali tudi s Sto Jada (Sto muk).

Stoenka je doživela tri generacije, prva je trajala od 1971 do 1979, druga le štiri leta do 1983 in potem tretja od 1983 pa vse do konca 2008 – skupaj je bilo narejenih 19 različic, z gospodarskim Polyjem 20.

Če se hočemo posvetiti različicam, je dobro najprej nekaj vedeti o mehaniki in dimenzijah.

Motor in menjalnik

Stoenki pripadata dva motorja, 1,1- in 1,3-litrski, čeprav sta bila 1,3-litrska pravzaprav dva, poznejšega je prispeval Jugo. Ob rojstvu je Zastavo 101 poganjal 1116-kubični štirivaljnik z odmično gredjo v glavi in 40,4 kW (55 KM) ter 77,4 Nm navora pri 3000 vrtljajih. Motor se v vseh 37 letih ni spreminjal. Premer valja je bil 80 milimetrov, v različici Super v drugi generaciji je z dvojnim uplinjačem premogel 47,1 kW (65 KM). V drugi generaciji se je pojavil tudi 1290-kubični štirivaljnik za različico Special in Mediteran 1300, ki je premogel 53,7 kW (73 KM) in 95 Nm navora. Na začetku tretje generacije je prišel nov 1,3-litrski motor s premerom valja 86,4 mm in 1301 kubičnimi centimetri. Razvijal je 47,8 kW (65 KM) in 95 Nm navora pri 3500 vrtljajih. Prostornino so povečevali s premerom valja, saj je bil hod pri vseh motorjih 55,5 milimetra, prav tako kompresija, ta je znašala 9,1.

Menjalnika sta bila dva, 4-stopenjski in petstopenjski. S štiristopenjskim menjalnikom je Stoenka z 1,1-litrskim motorjem dosegla 135 km/h, petstopenjskim pa 125 km/h (v četrti 128 km/h), jasno je, da je bila peta prestava namenjena predvsem varčevanju z gorivom. Pri močnejšem 1.3 je s štirimi prestavami Stoenka dosegla 156 km/h, s petimi pa 143 km/h (v četrti 148 km/h).

Dimenzije

Začnimo pri konstantah – vseh 37 let je Zastava 101 v širino merila 1,59 metra in imela medosno razdaljo 2449 milimetrov, v prvih dveh generacijah je bila višina 1,37 metra, od 1983 naprej pa je bila za 2 centimetra nižja. Še najbolj varira dolžina na račun odbijačev – prva Stoenka je v dolžino merila 3,84 metra, L in Comfort pa z gumijastimi odbojniki centimeter in pol manj. Najkrajša je bila s plastičnimi odbijači na začetku tretje generacije in sicer 3,76 metra, v zadnji fazi z zajetnimi plastikami spredaj in zadaj pa je avto meril 3,81 metra.

Prva generacija 1971 – 1979

Še najbolj enostavna klasifikacija je tista iz prve generacije, ki je trajala osem let. Zastava 101 je luč sveta ugledala v standardni (Standard) in Deluxe različici. Slednja je imela rdeče skajaste sedeže, rdečo podlogo na tleh, kromirane letvice na pragovih in spojih strehe, imitacijo lesa na armaturki, prestavna ročica pa je bila prozorna s črko Z, medtem ko je imel Standard običajno črno. Prva oblikovna sprememba se je zgodila 1975, ko je srebrno masko zamenjala taka s črnim satovjem, leto zatem pa je Deluxe dal prostor L, ki je imel kromirane odbijače z gumijastim zaključkom. Sedeži so bili plišasti, enako tudi polica zadaj in obloge vrat. L se je ločil tudi po dveh kromiranih letvicah na maski. V opremi L najdemo tudi vzvratno luč, električno črpalko za pranje stekel in nagib sedežev. Na koncu generacije je standardni model dobil oznako 101 B in od L prevzel nagib sedežev. Vsem različicam je lasten 1,1-litrski motor. Prvo generacijo zlahka ločimo od ostalih po okroglih sprednjih lučeh, dokler ima pet vrat.

Druga generacija 1979 – 1983

Druga generacija je prinesla 5 različic, s pravokotnimi lučmi spredaj. Zastava 101 Confort je bil nov vstopni model z novo masko, novim volanom, ogrevanjem zadnjega stekla, novimi sedeži z vzglavniki, novimi barvami notranjosti in plastično oblogo vrat. Naslednji nivo sta predstavljala 101 Super in 101 SC s športnimi sedeži z integriranimi vzglavniki, z dvojnim uplinjačem je motor premogel dodatnih 10 KM – 65 KM. Vrh opreme je predstavljala Zastava 101 Special z litimi platišči, merilnikom vrtljajev, pritiska olja in temperature vode. Motor je bil 1,3-litrski z dvojnim uplinjačem in 73 KM.

Stoenka pa je na začetku druge generacije dobila še en karoserijski eksperiment – različica Mediteran (Mediteran 1300 in Mediteran 1500, 1979 so v Splitu potekale Mediteranske igre) je imela le tri vrata in okrogle luči prve generacije, tonirana stekla in dva motorja – standardni 1,1-litrski in 1,3-litrski s 73 KM iz Speciala. Trivratno različico so izdelovali do 1990 in je v tretji generaciji dobila oglate luči in enako opremo kot 5-vratne Stoenke, enako je izginilo ime Mediteran.

Tretja generacija 1983 – 2008

Tretja generacija se je začela z radikalnejšo vizualno preobrazbo. Smerniki s sprednjega roba blatnikov so se preselili v višji in bolj oglat odbijač, nove merilnike, bočne okrogle male smernike na blatnikih pa so zamenjali oglati. Nova so bila kolesa, notranjost pa je bila pretežno v rjavi barvi. Višji nivo opreme je prinesel povsem nove merilnike iz Fiata 128, novo konzolo za upravljanje ventilacije in predal pred sovoznikom ter odprto polico nad njim. Nove so bile tudi obloge vrat, prestavna in ročica ročne zavore, zadnja polica pa se je odpirala skupaj z vrati prtljažnika. Prva faza tretje generacije je trajala do 1987 in je imela relativno logično poimenovanje – GT za osnovno in GTL za višji nivo opreme, številka za GT ali GTL pa je povedala moč motorja, 55 ali 65. 1,3-litrski z enako močjo kot v prvih dveh generacijah je bil nov.

1987 se je zgodil še en eksperiment – Zaradi preimenovanja znamke iz Zastava v Yugo smo dobili štiri nova imena, Yugo 1.1 GX in GLX ter Yugo 1.3 GX in GLX.

Samo leto pozneje, 1988, je sledila nova sprememba imena, ki je trajala naslednjih 20 let do konca. Avto je dobil novo modelno ime in sicer Yugo Skala, tisto, kar smo poznali kot Jugo, pa je postal Yugo Koral. Do 2008 sta tako obstajali le dve osnovni različici, Yugo Skala 55 in Skala 65 z 1,1- in 1,3-litrskim motorjem. Sprememba osnovnega modela je bila precejšnja – nova je bila maska s kromiranim okvirjem in napisom Yugo, nov je bil motorni pokrov z le eno režo za zračenje, na sprednjih vratih se je poslovilo trikotno okno, ogledala so bila mehansko nastavljiva od znotraj, notranjost je bila na voljo v sivi in oker barvi. 1994 so motorju dodali elektronski vžig in petstopenjski menjalnik, zadnji odbijač pa je ob vzvratni luči dobil še meglenko. Poskus prodora na tuje trge z imenom Yugo je neslavno propadel 2003 in Stoenka je spet postala Zastava Skala 55 in 65. 1994 je prišla še različica C z avtomatskim čokom.

Kaj pravzaprav sledi na jutrišnji rojstni dan? Prebrali boste lahko, kako smo obiskali mladeniča iz Sežane, ki si je po navitih Golfih in na tla spuščenih japonskih »rižotah« omislil nekaj čisto drugega – Zastavo 101 GTL 55 letnik 1986.

[ 1. del - Stoenka se bliža Abrahamu ]
[ 2. del - Sto in ena Stoenka]
[ 3. del - Legende živijo, legende vozijo ]
[ 4. del - Stoenke s Kilimandžara ]
[ 5. del - Zastava 103 na pol droga ]

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
7even77 15.4.2021 6:38:49
Lep in precej natančen zapis ter razčlenitev, pohvalno. Že včeraj sem sicer sam v tisti prvi del želel dodati kar izčrpen zapis z nekaj točno enakimi popravki, predvsem s področja izvedenk ter samih opremnskih posebnosti, pa sem obupal, kajti zapisa ni in ni bilo mogoče vnesti v polje besedila. Me je metalo ven s strani, nazaj ni bilo mogoče. Kakorkoli, ne prvič in fino se mi zdi, da so vse te podrobnosti zdaj navedene in omenjene. Morda sam dodam še tole - ob uvedbi "druge" generacije oziroma modelov S/SC, Confort (z "n".jem, pa seveda Mediteran 1100/1300 in kronske Specialke) so tudi zunanje kljuke, vred s tisto na prtljažniku, dobile nekoliko drugačen design in so bile obarvane v črna/krom/črna odtenek. Prav tako so začeli na nekih izvedenkah dodajati (Confort, Mediteran in Special), na drugih pa odvzemati (predvsem S in SC) mali smernik na prednjih blatnikih, ob seveda glavnem, na robovih. Tuid brisalniki so iz krom "napredovali" v črno podobo - kar je že takrat pripomoglo k manj bleščanja kromiranih izvedb ob sončnem vremenu, kajtii brisalci so postavljeni relativno visoko, kot pri večini vozil tistega obdobja. Zgodila se je tudi še ena in za tiste čase kar vidna sprememba - postavitev obeh registrskih tablic. Prednja se je s sredine pmaknlila niže, pod rob prednjega odbijača, zadnja pa, potem ob uvedbi modelov GT in GTL, točno med obe zadnji čuči - do takrat je bila nameščena nekaj nižje, ob emblem "Zastava 101". Na oko je bilo to kar dobro vidno. Če omenim še detajl iz notranjosti - volan. Ta je bil v modelih S, SC in Special bolj športnega tipa, kakor v Confort in Mediteran, tako da je bil dostikrat prisoten pojav med lastniki, da so ti radi menjavali volanske obroče v svojih "običajnih" Stoenakh s tistimi, iz bolj "športnih" izvedenk. Medtem so se spreninjala tudi platišča - vedno 13-palčna so se iz značilno luknjastih umikala bolj okroglinasti izvedbi, z nekaj pravokotnih izrezov vmes in s črnimi "Z" pokrovčki na sredinskih delih, med vijaki za pričvrstitev platišč. Pnevmatike, v večini Sava Trayal ali Tigar, so bile standarnih dimenzij 155775/13, le Specilako so (vsaj za našo to še danes vem) ozaljšali s 175/65/13. Tudi lepo vidno! Skratka - takšnih in še nekaj drugačnih malenkosti je še nekaj, ampak je v glavnini že vse lepo zajeto. - in primerno za ne le enkratno branje.
Fero 15.4.2021 8:56:25
Pa če se malo pošalim, Zastava 101 je še za nekaj poskrbela. Prav na začetku sta dve stoenki ob morju trčili, nakar sta obe padli v morje in tako je nastal Val 202. :-)
7even77 15.4.2021 8:57:48
Dobra!)
K. 15.4.2021 9:56:21
¸boljš da se ne spomnim kera jajca so bila Zastave. V Smislu kvalitete, saj osnova je odličen Fiat 128, če se ne motim evropski avto leta 1971. Bi pa rad sedaj eno peljal, da se spomnim, kako je bilo
Aichi 15.4.2021 10:39:26
1969
MaStr 15.4.2021 11:11:58
Kako lepi spomini so na očetovo Confort 1300, na kateri sem začel kaliti svoje vozniške sposobnosti ...
Fero 15.4.2021 12:10:17
Ne vem če se spomnite tistega znamenitega ropota iz izpuha pri nizkih obratih. Ne vem ali je šlo za nadležno zadevo ali posebnost.
Tyros 15.4.2021 14:29:22
Imel sem tri stoenke, vse sem kupil nove, takrat sem prevozil prek 30 000km letno, z nobeno nisem imel nikoli nobenih problemov , za raliko od mojega prijatelja , ki je kupil takrat golfa in imel z njim nonstop probleme, pa še bolj udobno sem se peljal , saj je imela boljše sedeže od golfa.
Fero 15.4.2021 14:59:33
Tyros: pri stoenki je bila najbolj zanesljiva elektronika. :-)
7even77 15.4.2021 19:24:17
@Fern, seveda se spomnimo - to je bila, dajmo reči, neka "posebnost" tistih bolj "navitih" izvedenk (1100 SC65 in 1300 Special75), ki sta ob pospeševanju za krajši čas proizvajali nekako bolj rezek, "športnejši" ton. Takrat je bilo to prav dobro slišno in je šlo za nek kragujevški zvočni aktuator, povsem mehanske zasnove.
© Copyright 1999-2021 Avtomanija