Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...

Legende živijo, legende vozijo

Obletnice - 50 let Zastave 101 - 3. del

Obletnice - 50  let Zastave 101 - 3. del - Legende živijo, legende vozijo
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
16.4.2021 0:02:00

Danes boste na cesti Stoenko našli kot ljubiteljski starodobnik in ne, ni jih malo.

Urša Prosenjak Artur Švarc

Stoenka je bil tremi ali štirimi desetletji precej pogost, če že ne značilen prizor na naših cestah. Postopno so jugoslovanski družinski avto izpodrinile druge znamke in Zastava 101 se je kar nekoliko neopazno poslovila. Šele ko po dolgem času srečamo kakšen primerek, se zavemo, da je postala prava redkost.

V tednu, ko Stoenka praznuje svoj 50. rojstni dan, smo obiskali ponosnega lastnika enega izmed preživelih primerkov. Sven Brkič iz Sežane nam je predstavil svojo trivratno Zastavo 101 z opremo GTL, ki ima pod pokrovom 1,1-litrski štirivaljnik, ki proizvaja 40,4 kW (55 KM), povezan pa je s štiristopenjskim ročnim menjalnikom. Ob majhnem motorju je dovolj prostora še za rezervno gumo, česar danes ne vidimo. V glede na dimenzije (3,8 metra) avta zavidljivo prostornem prtljažniku je torba z orodjem, rezervne žarnice z nitko, takih danes ni več, in nekateri drugi pripomočki.

Ob ogledu potniške kabine smo na zadnji polici opazili tudi certifikate, ki pričajo o poreklu in avta in njegovem značaju starodobnika. Oprema je v duhu osemdesetih minimalistična, armaturno ploščo zaznamujejo čiste linije, spodnjega dela kot pri današnjih avtomobilih sploh ni, na njej pa ne bomo našli obilja tehnologije, vendar vse, kar potrebujemo za osnovo vožnjo. Sven je od svoje Stoenke mlajši kar osem let in čeprav se je rodil v obdobju, ko so zlata leta legendarnega avta že minila, ga je k nakupu starodobnika vodila ljubezen do ikone, ki izvira iz otroštva. Tudi njegov oče je bil namreč ponosen lastnik Zastave 101.

Kot otroka osemdesetih me je ob pogledu na avto moje mladosti preželo ganotje. Pri naši hiši sicer nikoli nismo imeli Stoenke, bila pa je službeni avto moje mame in se mi je morda prav zato zdela silno »nobel« avto. Nekajkrat sem se v otroštvu tudi peljala z njo in čeprav se ne spomnim priložnosti, se spomnim občutka. Prav tega sem podoživela med vožnjo v Svenovi Stoenki, presenetilo pa me je udobje. Glede na dimenzije avta je zaradi minimalistične opreme kabine neverjetno prostorna, sedeži pa so v primerjavi s sodobnimi izjemno mehki. Svoje pa kajpada prispeva še nostalgija, saj je izlet s Stoenko tudi izlet v preteklost, v neko, v mnogočem tudi lepše in boljše obdobje. A preden nas odnese v preteklost, se vrnimo v leto 2021 v Sežano.

Zamisel o nakupu Stoenke se je 27-letnemu Svenu porodila pred dvema letoma, ko si je – sicer lastnik VW Golfa šeste generacije – omislil vozilo, ki bi služilo kot zasilno in začasno prevozno sredstvo. In če že kupuje nekaj, zakaj ne bi kupil enakega avtomobila, kot ga je pred mnogimi leti imel njegov oče? Prvotni načrt nakupa »avta za prvo silo« je kmalu prerasel v misijo nakupa starodobnika, avta, ki ga nimaš zato, da te prepelje od točke A do točke B, ampak zaradi ljubezni, ki jo lahko razumejo le lastniki avtomobilov preteklosti. Po dveh letih iskanja je naposled našel avto, za katerega je vedel, da bo njegov. A zaradi trenutne situacije v svetu in zaprtja občin si ga ni mogel niti ogledati v živo. Potrpežljivo je čakal na prvo priložnost in ko so se oblasti odločile, da za božič nekoliko odškrnejo meje občin, se je nemudoma odpravil v prestolnico, kjer ga je čakala njegova bodoča Stoenka.

Oranžna lepotica, Zastava 101  55 GTL, letnik 1986 s prevoženimi 66.000 kilometri, ga je prepričala že ob prvem srečanju, vendar je najprej potrebovala popravilo, zato še ni mogla z njim v Sežano. Tako je poskrbel za zamenjavo črpalke za bencin in ob drugem začasnem odprtju občin, na Silvestrovo, pripeljal novo družinsko članico domov. Zdaj je njegova zvesta spremljevalka že skoraj štiri mesece in je vse prej kot zgolj zasilni avto. Skoraj vsak dan z njo prevozi nekaj kilometrov zaradi samega užitka v vožnji. Ta je namreč povsem drugačen kot pri vožnji sodobnega avtomobila. Seveda me je zanimalo, kdaj bolj občuti razliko: ko sede iz Golfa v Stoenko ali obratno. Pojasnil je, da se je težje navaditi Golfa po vožnji Stoenke. Najbolj se opazi razlika v zavorah, saj je v starodobniku potrebno precej močneje pohoditi stopalko kot v nežnem novejšem avtomobilu.

Lastništvo starodobnika pa praviloma pomeni tudi precej vzdrževanja. Sven je po poklicu strojnik, zato skrb za avto vidi drugače, kot povprečen voznik, marsikaj pa lahko postori tudi sam. Ob nakupu je za avto odštel 1350 evrov, za vzdrževanje pa je porabil doslej okoli 500 evrov. Potrebnih pa bo še nekaj investicij in dela, da bo imela Stoenka svojo optimalno kondicijo. Vseeno je odličen avto in fantastičen za vožnjo, zatrjuje Sven. In če mi starejši do tega simpatičnega jugoslovanskega avtomobila gojimo naklonjenost zaradi spominov na mladost, pa naklonjenost mlajših generacij potrjuje, da je bil to povsem objektivno dober avto. Skratka, Sven, ostani legenda in čuvaj legendo, naj ti služi!

[ 1. del - Stoenka se bliža Abrahamu ]
[ 2. del - Sto in ena Stoenka]
[ 3. del - Legende živijo, legende vozijo ]
[ 4. del - Stoenke s Kilimandžara ]
[ 5. del - Zastava 103 na pol droga ]

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
7even77 16.4.2021 7:25:16
Morda k zgodbici samo dva, trije popravki - Sven seveda nikakor ni otrok 80-ih, kajti šteje šele 27 pomladi. Njegova Stoenka tudi NI izvedba Mediteran (sem že omenjal - skupaj z modeli Confort, S, SC in Special so se vse ta poimenovanja poslovila ob izteku 80-ih, z uvedbo oznak GT in GTL), kajti ta avtomobil je običajna, trivratna izvedba GTL-ke (ne GL-ke, kar seveda lepo ponazarja emblem na desnem robu prtljažnih vrat) torej. Vsekakor pa prijeten zapis, ki izžareva veliko ljubezen do avtomobila in, kar je tudi lepo, naklonjenost do časov, ki jih marsikdo od tukaj pišočih najbrž ni povsem zares doživljal ali sploh doživel, da bi lahko oporekal, da niso bili vsem bolj prijetni, kot so ti danes. Kot je bila takrat, za tiste čase in ljudi, pravzaprav tudi Stoenka, konec koncev.
Aichi 16.4.2021 10:27:59
En popravek tebi, Urša je otrok 80ih, nikjer ne piše, da je Sven. Je pa res, da imam neko fiksacijo na ta Mediteran, od 1983 so bile oznake seveda drugačne pa do konca 3v 1990
7even77 16.4.2021 14:35:46
Pravilno, Aichi, da si me korigiral, se vidi, da se beremo in to mi je zelo v redu. Brez zamere torej, tudi Urši. Preskočilo mi je namreč pri odgovoru, kjer je pod 2. sliko že v prvem stavku zapisano "Kot otroka osemdesetih...", kar se seveda nanaša na Uršo, pod 3. sliko pa se tudi s prvim stavkom začne "Zamisel o nakupu Stoenke se je 27-tenemu Svenu..."... No, pa sta se mi združila oba stavka v enega. Glede oznak pa... Ja, verjamem - takorekoč enak avto je bil ob vsakokratni menjavi SAMO oznak vsakokrat kar "nov". Tako so jih kragujevčani tudi oglaševali, saj veš.
Aichi 16.4.2021 14:38:17
Saj sem napisal v Sto in eni Stoenki to, da je blo za 2 motorja in dva nivoja opreme 19 oznak ... V prvi generaciji 3, v drugi 4, pol se jim je pa zaradi Zastava pa Yugo pa spet Zastava odpeljalo, plus na kraju una C z elektronskim zaugom
7even77 16.4.2021 19:09:45
Hja, res je, že kronološko gledano prav impresivno! In obenem docela neponovljivo.
© Copyright 1999-2021 Avtomanija