Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Tehnika   |   Goriva
CO2 iz zraka se lahko uporabi za gorivo
Se bliža pomemben premik v reševanju težav z emisijami in CO2? Tehnologija sploh ni tako nova kot se zdi.
Artur Švarc
15. oktober 2019 | 12:43:10

Lovljenje ogljikovega dioksida iz zraka ni nekaj novega, znanje in tehnologijo za to ima človeštvo že od 1950. Zakaj tega ne počnemo, pa je tudi jasno – ker je finančno zelo potratno in nesmiselno. Nova rešitev Direct air capture, ki so jo razvili konec 90ih, je zdaj že prišla v okvire finančne smiselnosti. Sicer še nismo čisto tam, smo pa blizu.

Eno od podjetij, ki se ukvarja z raziskovanjem te tehnologije, je Carbon Engineering (CE), ki ga finančno podpirajo Bill Gates, BHP, Oxy Low Carbon ventures in Chevron Technology.

Za nekaterimi v bistvu stojijo naftne družbe, vseeno pa ima CE že en obrat, kjer ne samo lovijo CO2 iz zraka, pač pa ga lahko spremenijo tudi nazaj v gorivo, kar je najbolj pomembno.

Proces, imenovan Air to fuels (zrak v gorivo) ali A2F, ima tri faze: v prvi se CO2 skozi ventilatorje in posebno satovje polovi iz zraka. V naslednji fazi z elektrolizo vode dobimo vodik in kisik in v zadnji, tretji fazi, vodik in CO2 sintetizirajo v gorivo.

Sliši se idealno, razen da je tu vedno 'če' in ta se nanaša na izvor elektrike, ki je potrebna za elektrolizo vode in poganjanje tovarne. Naj spomnimo, več kot 80 % elektrike na planetu je še vedno iz nafte, premoga in plina. Če je ta elektrika na primer iz obnovljivih virov, potem je proces popolnoma čist brez emisij in stranskih produktov. In tudi če v procesu pokuriš nekaj fosilnih goriv, lahko ta CO2 še vedno do neke mere uporabiš nazaj.

Kot pravi šef CE, Steve Oldham, so goriva, pridobljena s tem procesom boljša od tistih na klasičen način. Ne samo, da izgorevajo čisteje, brez žvepla na primer, pač pa imajo tudi višjo kalorično vrednost kot tista, pridobljena iz nafte.

In zakaj se to še ni prijelo? Stroški in še enkrat stroški – izdelava goriv na tak način je še vedno precej višja v primerjavi z običajnimi. CE vseeno pričakuje komercialno rabo nekje čez pet let.

Največji problem so seveda stroški elektrolize (in posledično je to tudi glavni razlog, ko gre za gorivne celice v avtomobilh, o.p.). Razbijanje atomov vodika in kisika iz molekule vode je zelo energijso potraten proces, ki zahteva veliko elektrike. Če bi vodik »rasel« na drevesu, bi bila to seveda druga zgodba in cene sintetičnih goriv bi po vsem svetu dramatično padle.

Carbon Enigneering ima finančno zaledje v naftnih družbah. Vendar ne zato, da bi potem to tehnologijo odkupile in jo uničile, da bi še naprej prodajale naftne derivate. Eden od razlogov je, da bodo taka goriva lahko dosegla kupce skozi že uveljavljene prodajne mreže na precej cenejši način kot če bi podjetja kot je CE vzpostavljala svojo prodajno mrežo. In nenazadnje, mogoče bodo naftna podjetja gorivo lahko dobavljala, brez da bi sploh črpala nafto.

To se seveda ne more zgoditi čez noč, ker po več kot stoletju vrtanja v tla sprememba poslovnega modela zahteva čas, vseeno pa je to morda priložnost, da rešimo planet in pri tem dobimo celo precej čistejša goriva. Čas bo pokazal svoje.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
spartan
Ena od mogocih ekonomskih resitev za delovna mesta...tudi veliko Slovencev je vpeto v avtomobilsko industrijo.
16.10.2019 22:28:57
aichi
Če bo matematika štimala, potem je to to... enako to pomeni konec za vse izgubljanje denarja v e-avte in razne vodike.
16.10.2019 23:36:46
skrivo
Aichi, tole energetsko gledano pije še manj vode kot avti na vodik, saj tu najprej narediš vodik in ga potem sintetiziraš v neke ogljikovodike, kjer epet pušiš izkoristek, potem pa to gorivo naliješ v navaden avto, ki veš koliko ima izkoristka, da ne omenjam smradu in ostalega iz izpušne cevi (sploh ko je mašina še hladna). Ker smo na začetku tega procesa rabili elektriko za elektrolizo, mi pride na misel, da bi bilo to elektriko najbolje in daleč najučinkoviteje kar pretočiti/shraniti v baterijo, saj bi se tako pripeljali daleč najdlje. Je pa res, da ta tehnologija ne spremeni ustaljenih navad ljudi, pa avti z mašino so poceni. In kfo bo služil v tem primeru? Tisti, ki ima veliko sonca, saj so sončne celice že danes najcenejši vir štroma (ne pri nas, ampak tam kjer je res veliko sonca).
17.10.2019 22:53:08
aichi
No, jasno je, da karkoli vsebuje hidrolizo vode za vodik, pomeni stran metanje energije!
17.10.2019 23:45:47
skrivo
Pridobivanje H2 iz vode z elektrolizo niti nima tako slabega izkoristka (nekje 70-80%), vendar s tem še ni konec pretvorb. Če želiš ta vodik uporabiti v vozilu, ga je potrebno stisniti na 700 Barov tlaka, kar je čista izguba, saj gre energija v nič; sledi pretvorba v elektriko v gorivni celici, ki je precej šhoh (kakih 50% dokler ne bodo kaj izboljšali). Frekvenčni kontroler za pogon motorja in sam elektromotor pa imata sistemski izkoristek v povprečju nekje 95%, kar je noro visoka cifra (to seveda ne velja za Audi e-Tron, ki ima porazen elektromotor za današnje stanje tehnike). Potem se pa še ta vodik fila v rezervoar dobrih 10 minut. V tem času je Tesla Model 3 na V3 superchargerju nafilan že skoraj za 300km vožnje. Nekako baterijsko električno vozilo po izkoristkih z naskokom poseka vse danes znane tehnologije za "premikanje" ljudi in stvari. Tole sintetiziranje goriva pa ima po mojem mnenju zagotovo nek potencial, saj najenostavneje sintetizirajo metanol, ki je uporaben v gorivnih celicah, prevoz in pretakanje (tankanje) pa izredno preprosto (kot nafta in bencin), edino malo bolj je gorljiv. Dokler pa imajo gorivne celice tako slab izkoristek kot danes, pa je energetsko bolj smotrno tako pridobljen metanol kar naliti v navaden avto z mašino (Indicar je šel naprimer na metanol; ne vem ali je danes še vedno tako, ker ne spremljam). Prihodnost ratuje sila zanimiva ne tem področju.
18.10.2019 18:35:43

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija