Agencija za varnost v prometu in policija v tem tednu začenjajo skupno preventivno akcijo, kjer bo največji poudarek namenili neprilagojeni hitrosti. Prav to je na naših cestah največkrat vzrok za nastanek hude prometne nesreče.
Črna statistika za lansko leto je neizprosna in se je še nekoliko poslabšala. Policisti so zabeležili skoraj 3 tisoč prometnih nesreč, kar je za nekaj odstotkov več kot v letu 2020, bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da so ti obravnavali še več nesreč s smrtnim izidom. Lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, enako kot v letu 2019 in kar 81 odstotkov več kot leta 2020, ko so zabeležili 27 mrtvih. Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in voznikov motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Dejstvo je, da se precej zvišuje delež kolesarjev, iz 7 na 12 odstotkov v zadnjem petletnem obdobju.
Ker zgolj opozarjanje na takšne in drugačne načine vselej ni dovolj, bodo policisti v četrtek 24.marca že drugič letos izvedli celodnevni maraton hitrosti, kjer bodo na vnaprej določenih mestih merili hitrost. Ne gre za sankcioniranje, ampak izključno za preventivo, ki se je do sedaj vedno izkazala za zelo učinkovito.
Visoka hitrost – visoko tveganje
Med vožnjo je potrebno biti ves čas pozoren in spremljati celotno dogajanje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje, kar privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, ožje je vidno polje. Zato vozniki težje zaznajo ostale udeležence v prometu, kot so kolesarji ali pešci, ki želijo prečkati vozišče, prav tako se hitro spregleda morebitna vključevanja z bočnih cest. Če se vozi s prilagojeno hitrostjo in je voznik pozoren na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zazna prometno ureditev, dogodke ter predvidi njihov potek, vse to pa je podlaga za ustrezno ter varno reagiranje. Tudi zato so danes na praktičnem preskusu pokazali, kako je videti trčenje avtomobila pri zgolj 11 km/h. Sliši se malo, a potnika, ki sta v simulaciji trčila v oviro, je pošteno streslo. Pri višjih hitrostih se tveganje za poškodbe ali smrt izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 odstotna, tveganje za smrt pa kar 90 odstotna.
Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:
• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.