In kako najti optimalno sredino, vedo najbolje pri Mercedesu. Poimenovanje družine GL je pravzaprav precej logično, tretja črka v imenu C, pa pomeni, da GLC kot SUV sedi v zlati sredini, kjer gravitacija (ki privlači kupce) deluje najmočneje. Tudi novi GLC bo ostal trdno zasidran točno na dogodkovnem horizontu in nanj gledajo tako v poslovnem svetu kot pri družinski rabi. Direktor, mama in ata.

Pred enim letom predstavljena druga generacija, tudi tokrat kot klasični kombilimuzinski SUV in kupe s položeno streho. Prva generacija, ki je na trg prišla 2015, je bila nekoliko bolj konzervativno oblikovana, novi pa je precej bolj dinamičen, od nosu naprej čez izrazitejše bočne linije in na zadek, čeprav se še vedno zelo vidijo neposredne sorodstvene vezi s klasičnim Razredom C.  Seveda si lahko takole za »gušt« omislimo še paket AMG za 5 tisočakov, ki avtu doda večja 19-palčna kolesa, nekaj bolj športno (ali celo preveč, a o tem malce kasneje) podvozje in še kakšen oblikovni curkček v barvi kroma. Ne, GLC ni avto, ki bi bil strogo namenjen uporabi, je avto, ki v skladu s svojim premium poreklom želi biti viden in to tudi bo.

V notranjosti Mercedes zdaj že kar nekaj časa ne odkriva tople vode, pravzaprav večina premium proizvajalcev verno prestavlja aktualno generacijo notranjosti iz enega v drugi model, razlike so le v malenkostih in seveda – dimenzijah. Tako bi lahko na hitro, če bi se zbudili na sedežu GLC-ja, verjeli, da smo v nižjem klasičnem C-ju. Zračniki s podobo »tarče« so zdaj že oblikovni standard, za voznikom je prva »tablica« z digitalnimi merilniki, na sredini pa je osrednji zaslon postal pravi velikan in meri po diagonali kar 30 centimetrov. Všečno je, kako lepo je brezstično zapeljan iz sredinske konzole v zrak pred zgornjim delom armaturne plošče. Ker so mojstri računalničarji in oblikovalci zdaj v večini razvojnih zgradb zasedli že cela nadstropja, je tudi aktualna generacija multimedije vrhunska, tako oblikovno kot funkcionalno. Žal so tudi tokrat klimatsko napravo prenesli na zaslon, čeprav gre trend že v nasprotno smer – gumb je le gumb.

Notranjost je razredu primerna, dovolj je prostora spredaj, sedeži so udobni in športni, je pa na otip notranjost kar »plastična« in ponekod celo ječi, s kolenom ob sredinsko konzolo ali pri zračnikih. Tudi svetleča črna »klavirska« plastika je ena od idej avtomobilskega sveta pred 20 leti, ki se ni najbolje obnesla, sploh zaradi takoj vidnega prahu in prstnih odtisov. Na volan so dali drsnike na dotik, kar je spet ena od reči, ki jih tehnično bolj »zavedni« uporabniki vedno bolj sovražimo, saj ne vrača haptičnega odziva in je nepraktična.

Zanimivo je tudi, da je pri Mercedesu za GLC na seznamu doplačil še vedno brezstični ključ, ki je pri manj gosposkih znamkah samoumeven. Zaklepanje in odklepanje avtomobila s ključem se je že nekaj časa zdela stvar preteklosti. Zdaj je samo vprašanje, kaj kupec razume pod premium – je to usnje na sedežih, ambientalna osvetlitev ali tehnični bonbončki, primerni sredini tretjega desetletja 21. stoletja.

Nova generacija GLC je na voljo le še s štirivaljnmi motorji, 220d pa je vstopni dizel z blago hibridizacijo in močjo motorja 147 kW (200 KM) in 440 Nm navora. Električni dodatek v obliki alternatorja prispeva še 17 kW, moč pa na vsa štiri kolesa prenaša 9-stopenjski G-Tronic. 200 konjičev je dovolj za soliden pospešek 8 sekund do stotice, ni pa neka superdinamična izvedba, kar se pozna recimo pri prehitevanjih, ko si je treba vzeti kako sekundo več za pripravo in izvedbo. Še najraje bo motor imel umirjeno vožnjo, ker z obilico navora in razpršenimi prestavnimi razmerji prispeva k precej nizki porabi, komaj kak lonček čez šest litrov. Z odličnim volanom je vožnja med ovinki lahko res nenaporna, pa tudi precej dinamična, kar doda tudi dodelano podvozje iz paketa AMG. Kar pa je žal tudi dvorezen meč, saj je bil šok, ko sem prehiteval avte na klancu v Vinski gori popoln. Trše podvozje je GLC-ja tako razmetalo na umetninah slovenskih cestarjev, da bi lahko nevešč voznik končal tudi v jarku. A kot rečeno, Mercedes ni kriv, če pri nas ne znajo vzdrževati cest, tudi glavnih.

GLC ni popolnoma samozavesten, ko gre za konkurenco. Tu so bavarski rojaki, ki imajo svoje adute, pa njihovi severni sosedje s štirimi krogi. Celo Mazda je z novim CX-60 in dizelskim šestvaljnikom – kapo dol bistrim Japoncem (in Korejcem recimo za Santa Fe) – nevarno blizu po vseh parametrih, pri nekaterih pa celo spredaj. Vedno se bomo pri tem pogovarjali tudi o ceni, z začetnih 65.900 je z dodatki zrasla 84.389 evrov. Konkurenca pa vedno brusi nože.