Ta avtomobil je v zadnjih nekaj letih okrepil svojo prodajno statistiko, tudi zaradi odločitve Hyundaijevih vodilnih, da bo proizvodnja potekala na evropskih tleh. Ko smo električno Kono v letu 2018 prvič spoznali je ta k nam prihajala iz daljne Južne Koreje, kar je pomenilo občutno daljše čakalne dobe, zato so v začetku leta 2020 tega pričeli sestavljati tudi v tovarni na Češkem. V nekaj več kot 3 letih je s proizvodnih trakov zapeljalo 104.717 primerkov Kon Electric prve generacije. Julija letos sestavijo zadnji primerek, si vzamejo nekaj tednov predaha, 11. avgusta pa v delovni proces uvrstijo električno Kono druge generacije.

Grajena na platformi K3 se od običajne verzije oblikovno bistveno ne razlikuje. Jasno, ko pristopim do nje opazim loputo (ta ima novo osvetlitev in posebno ogrevanje, da se ta lahko odpira tudi pri -30 stopinjah Celzija) na sprednjemu delu za priklop polnilnega kabla, ki je klasična Kona nima, nekoliko drugače sta oblikovana tudi sprednji in zadnji odbijač, na zadku pa ne gre zgrešiti napisa Electric. Kar se dimenzij tiče, velja omeniti primerjavo s predhodnikom. Nova izdaja v dolžino meri 4355 mm, kar je krepkih 17,5 cm več kot pri prejšnji generaciji iz leta 2018, za 6 centimetrov je daljša medosna razdalja (2660 mm), širina znaša 1825 mm (+25 mm), višina pa 1575 mm (+20 mm). Korenito se je spremenila zunanja oblika, s katero bo Kona na cesti močno izstopala. V tem delu so si oblikovalci dovolili stopiti iz cone udobja, zato takšne poteze na vsakem koraku toplo pozdravljam. Avtomobili pač ne smejo biti dolgočasni. Tanek LED svetlobni pas na sprednjem delu prinaša temu avtomobilu nekakšen faktor X, zaradi katerega se bo v prodajnih salonih vsaj v začetku oglasilo večje število morebiti potencialnih kupcev. 

Veliko novega je tudi v potniški kabini. Glede na dimenzijski prirastek sem hitro dobil občutek, da je tako spredaj za volanom kot na zadnji klopi več prostora. Prtljažnik meri spodobnih 466 litrov in ga je mogoče v nekaj potezah še povečati, medtem ko polnilno kablovje lahko pospravimo v uporaben 27-litrski frunk pod sprednjim motornim pokrovom. V vozniškem delovnem okolju je vse novo in v večji meri podrejeno digitalizaciji. Velik ukrivljen prikazovalnik je razdeljen na dva 12,3-palčna zaslona. Eden je v vlogi merilnikov, drugi kot osrednji multimedijski zaslon na dotik, kjer je možno spremljati veliko število potovalnih podatkov ali upravljati različne sisteme. Zasnova je pravzaprav precej prepoznavna, saj so veliko stvari prenesli iz večjega električarja Ioniqa 5. Med drugim tudi obvolanski selektor. So pa na drugi strani ohranili določeno število fizičnih gumbov in stikal ter uredili veliko odlagalnih mest. Zelo praktičen je še sistem zrcaljenja potovalnih podatkov na sprednjo šipo, ki ima zdaj večjo površino, Kona kot prvi Hyundaijev model uporabniku ponuja, da namesto klasičnega vzpostavi delovanje digitalnega ključa za odklepanje/zaklepanje in zagon pogonskega sklopa (pametni telefon ali ura), dodatno pa so se Korejci posvetili še izboljšavam navigacijskega sistema.      

Kona Electric ima v novi generaciji na voljo dve bateriji različnih kapacitet. Šibkejša 48,4 kWh na papirju omogoča doseg do 377 kilometrov in je povezana z elektromotorjem, ki razvija največ 114 kilovatov, medtem ko ima zmogljivejša baterija s kapaciteto 65,4 kWh po WLPT deklariran doseg kar 514 kilometrov, tej pa so korejski inženirji na sprednjo os vgradili elektromotor z najvišjo močjo 160 kilovatov. Takšnega sva z novinarskim kolegom zapeljala na okrog 100 kilometrov dolgo testno vožnjo in z upoštevanjem vseh prometnih predpisov dosegla porabo 16,6 kWh/100 km. Ali bi dosegli tovarniško deklarirani doseg 514 kilometrov, bomo preverjali, ko Kono Electric prevzamemo na daljši preskus. V Slovenijo ta prihaja čez dober mesec. Izpostaviti velja še to, da je ta opremljena s 400-voltno polnilno arhitekturo, s čimer bo uporabnik na hitri polnilnici z enosmernim tokom baterije iz 10 na 80 odstotkov napolnil v 41 minutah, lahko pa energijo tudi oddaja s pomočjo sistema V2L. Tako smo si v preddverju tovarne na primer skuhali kavico, nekje na prostem pa bi lahko zagnali tudi električni žar za piknik. 

Proizvodni obrat v Nošovicah, ki deluje od leta 2009, velja za edino in hkrati najmodernejšo Hyundaijevo tovarno v na območju EU, kjer je trenutno zaposlenih 3275 ljudi. 92 odstotkov je Čehov, povprečna plača zaposlenega pa znaša 2 tisoč evrov. Skoraj tri četrtine celotne proizvodnje v tem obratu predstavlja pri kupcih priljubljeni športni terenec Tucson, 13 odstotkov model i30, odstotno točko nižje je uvrščena Kona Electric, le dva odstotka skupne proizvodnje pa predstavlja športnik i30 N. Velikanski proizvodni obrat se razprostira na več kot 200 hektarih, kjer je med drugim zgrajena tudi krajša testna steza. Vsak na novo sestavljen avtomobil mora po njej prevoziti en krog, izjema je le i30 N, ki zaradi različnih nastavitev, stezo prevozi dvakrat.

V tovarni imajo vzpostavljenih kar 535 visoko tehnoloških robotov, ki pripomorejo, da proizvodni proces poteka hitreje. Namreč, letna zmogljivost tovarne znaša 350 tisoč avtomobilov. Dnevno tako izdelajo okrog 1400 avtomobilov oziroma 66 vsako uro, ali še natančneje, s proizvodnih trakov vsakih 54 sekund zapelje nov avtomobil. Kot zanimivost velja izpostaviti, da proizvodnja oziroma delavci v tej tovarni delajo v treh izmenah, od ponedeljka do petka, medtem ko je konec tedna namenjen vzdrževanju in posodobitvam. Trenutno kar 65 odstotkov vseh novih avtomobilov tovarno zapusti na tovornjakih, preostali del pa na tovornih vlakih, kjer na eno kompozicijo naložijo kar 228 avtomobilov in ti med drugim potujejo tudi proti koprskemu pristanišču. Sicer pa največ avtomobilov pošljejo v Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Španijo. 

Zanimiv je podatek, da so samo v avgustu sestavili nekaj več kot 3500 električnih Kon, do konca leta jih nameravajo okrog 21 tisoč, prihodnje leto pa je cilj sestaviti kar 50 tisoč primerkov tega modela, saj bodo širili seznam trgov, kjer se ti avtomobili kasneje prodajajo. Kar 36 odstotkov celotne proizvodnje trenutno predstavljajo elektrificirani modeli, medtem ko naj bi leta 2030 dosegli, da bo delež električnih vozil več kot 70-odstoten. Baterijski del v končno obliko sestavijo v tej tovarni, za kar skrbi ena od hčerinskih družb, medtem ko baterijske celice dobavlja družba LG, ki ima tovarno v Wroclavu na Poljskem.