V naših mlajših letih (portala, se razume, mi smo vsi še rosno mladi), smo za vsak zaključek leta šli v znano krčmo ob Zaloški v Ljubljani na plošče z zrezki (od tod Šniclijada), potem pa smo šli merit oneje v gokartih v BTC, občasno potiskat "pisane krogljice" na zeleno mizo in metati krogle v 10 belih možicljev pod neonskimi lučmi. Zakaj je potem tradicija zamrla, se pravzaprav ne spomni nihče od nas, morda zaradi dela, morda zaradi družinskih obveznosti, morda zaradi česa tretjega. Kakorkoli, po številnih rošadah ekip in .... aha, točno, Facebook je kriv, pogovarjamo se samo še prek socialnih omrežjih. No, po številnih letih, ki so minila in ob preskočeni poletni četrt stoletnici F1 Magazina, smo v petek 1. decembra končno uspeli obuditi naša druženja. V kašči na zahodnem predmestju Ljubljane se je zbrala deseterica najbol legendarnih naše redakcije. Ostali legendarni so bili sicer z zdravniškim opravičilom ali štempljano kartico upravičeno odsotni. Velik del zbranih danes počne druga dela, še vedno pa so del družine, imenovane Avtomanija in bodo to ostali do svoje tuzemskosti in še po tem - nismo samo mediji, v vseh teh letih smo postali tudi zanimiv nabor prijateljev za vedno.

No, kakorkoli, deseterico večnih so sestavljali moja malenkost, Mitja Reven (danes v PR-u Akrapoviča) in Andrej Mihelič (danes s samostojnim podjetjem z uspešno aplikacijo za mobilne telefone) kot ustanovni člani F1 Magazina, ki je svojo pot začel avgusta 1998. Potem sta tu seveda Peter Pirkovič, s katerim tvorima večno aktivno in gonilno ekipo Avtomanije že 25 let, naša gospodična Urša Prosenjak, urednica Njen avto in članica žirije WWCOTY (svetovni avto po izboru žensk), pa Jure Urbančič, z nami prav tako od začetka, danes vrhunski strokovnjak za ORL in čez nekaj dni ne samo dr. med, pač pa tudi doktor znanosti. Tu je tudi legendarna zasedba iz prlekije, vasico Ljutomer predstavlja Boštjan 'Konig' Kralj, ki vodi družinski PSC Ljutomer Renaultov salon in servis, iz Ormoža pa sta Marko 'Speedy' Hanželič, zdaj šef lekarne in 'the on and only', Vid Vorišič Videk, eden najboljših fotografov v F1 in s svojimi štorijami neskončen vir zabavnosti. In čisot za konec, ker je prišel zadnji, se je našega srečanja udeležil Sgt. Natko, Matej Natek, ki se je tudi poslovil prej zaradi službenih obveznosti. Od aktualne ekipe smo porešali Košota, Peter Košenina službeno odsoten, prav tako Milan 'Klemenko' Klemenc, Matic Kovačič zaradi bolezni in najmlajši po staležu, Zoran Goti Triglav. Serijo ostalih članov 25-letne ekipe bomo predstavili pomladi, ko bomo praznovali okroglo obletnico obstoja Avtomanija.

Namesto basanja z dolgočasnimi sendviči smo v Kašči Merljak jedli izvstne pizze in nekaj podobnih reči, Konig seveda ni zmogel vstati in oditi brez legendarnega "slatkiša", jabolčneg zavitka, potem pa smo se preselili nekaj kilometrov v mesto, kjer smo po dolgih letih spet metali kroglo, ali kot je rekla Urša na njenem premiernem bowlingu, žogico - samo zanjo smo našli najlažjo, kar jih imajo - šestico. Po dolgih letih stagniranja od tega ameriškega športa je šlo bolj kot ne za golo preživetje. Kje so časi, ko sem dosegal 200 točk na igro. Na pragu abrahama kolen ni več, kaj šele umetniškega odriva z nogo zadaj. Ampak, bilo je tako kot mora biti - z Avtomanijaki v svoji najboljši izvedbi, z več jarki kot strajki, z Videkovo tehniko metom krogle čim dlje (in presenetljivim naborom točk ob tem početju) in prvem Uršinem podrtem keglju nekje na koncu prve igre. Še vedno ima najbolj spretno roko Pirko, Dottore mu ni dal dihati, enako sta na drugi stezi kraljevala Speedy in enkrat Konig. V prvi rundi sem bil CELO za Uršo.

Petkovo druženje s starimi kameradi je to, kar dela Avtomanijo posebno. Nismo (bili) le sodelavci. Obljuba, da se srečamo čimprej še v večjem številu, je padla brez najmanjšega dvoma. Kot rečeno, pomladi bomo izvedeli, da (če) sem še najhitrejši od vseh, vam pa vsem srečen božič in veselo novo leto in hvala, da nas prenašate že (več kot) četrt stoletja.