Temu na nek način pritrjujejo prodajne številke, saj je C3 že vse od svojega rojstva, v letu 2002, zelo priljubljen med kupci. Slovenci so jih v dveh desetletjih pokupili nekaj več kot 20 tisoč (6 tisoč v zadnji generaciji od leta 2016), medtem ko je na evropski ravni ta številka občutno višja. Zabeležili so kar 5,6 milijona prodanih primerkov. 

V novi izdaji se je C3 korenito spremenil. Razvijali so ga na novi koncernski platformi SCP, deležen je bil nove oblikovne podobe, prostornejša in funkcionalna je potniška kabina, kar se tiče pogona, pa večji poudarek namenjajo električni verziji. Inženirji so malčka z oznako e-C3 opremili s 74-kilovatnim lektromotorjem, ki je nameščen na sprednji osi, napaja pa ga 44-kWh baterija iz litij-fero-fosfata, ki obljublja doseg do 320 kilometrov z enim polnjenjem po WLTP ciklu. Polnjenje baterije od 20 do 80 odstotkov na 7-kilovatni polnilnici traja približno štiri ure, na hitri, 100-kilovatni polnilnici pa bo čas polnjenja trajal manj kot 30 minut. Brez skrbi, z nekaj mesečnim zamikom v ponudbo prihaja tudi bencinsko gnani C3 s 74 kilovati moči.

Že ob svetovni premieri oktobra letos so pri Citroenu navajali podatek, da bo električni e-C3 na voljo za 23.300 evrov, cena šibkejše verzije z 200-kilometrskim dosegom pa naj bi bila nižja od 20 tisočakov. Na vnovičnem snidenju v Sloveniji, Citroenovi predstavniki konkretnejših informacij glede cen še niso imeli, saj, da se bo proces oblikovanja cenika začel šele spomladi. Prvi avtomobili bodo v prodajne salone zapeljali junija prihodnje leto.