Od prvotnega zmrdovanja nad nesmiselnostjo natikanja kupejevske oblike s položnim zadkom na visoke čevlje (beri: podvozje) so zdaj prav ti prevzeli štafeto estetike in avtomobilske umetnosti. Od prvega bavarskega primerka do danes se jih je nabrala kar velika množica in tudi wurtemberška prestolnica ni izjema in ima v trenutni paleti dva – večjega GLE in manjšega GLC.

Poleti 2022 smo dobili drugo generacijo GLC klasičnega SUV in zatem tudi kupe. Manjši od obeh SUV kupejev je spredaj skoraj identičen kot običajni GLC, zadnji del od B stebrička pa se podaja na dolgo položno pot proti zadku, kjer se čez zavihek spusti v oblikovno zaprt in zlit zadek, prav tako nekoliko nagnjen. Ves relief na kupejevskem zadku se pravzaprav začne šele na spodnjem odbijaču, kjer je prostor za tablico. Od svojega običajnega brata je kupe tudi daljši za pet centimetrov.

Zadnje generacije Mercedesov čez vse njihove segmente so našle odličen oblikovni jezik tudi v notranjosti, tudi GLC Coupe ni nobena izjema. Uspešno se je izognil dolgočasnemu spajanju dveh zaslonov čez dve tretjini armaturne plošče. Ob digitalnih merilnikih za volanom je na sredini še pokonci obrnjen osrednji zaslon informacijsko zabavljaškega sistema. Uporaba materialov, od usnja do kovinskega sijaja, je pestra, izdelava odlična. Malce večje (in nas zajetnejše) bo zmotil širok tunel med sedeži, ki malce stisne notranje koleno, drugače pa je sredinska konzola tudi pojem minimalizma – gumbov, razen tistega desno od volana in nekaj malenkosti pod osrednjim zaslonom – ni. Prestavljanje avtomatike je pri Mercedesu že klasika – na desni obvolanski ročici, zato pa so se brisalniki »zavrteli« na levo ročico. Vsakič to zahteva nekaj odtenkov časa za prilagajanje, ni pa napačno. Elektronsko srce avtomobila je kot vedno izvrstni MBUX z dodelano grafiko in vedno zabavno »hej, Mercedes« teto. To, da je »šla« klimatska naprava na osrednji zaslon, pa je tako ali tako hiba večine proizvajalcev. Sprednja sedeža sta dovolj udobna za daljše vožnje in dovolj športna za ostrejše zavoje, le zadaj bo za tiste višje treba malce skloniti glavo. Uživali smo tudi v estetiki osvetlitve. Kako je Mercedes dodelal barvne kombinacije, je ena od večjih mojstrovin avtomobilskega sveta.

Testni voznik pa ne bo šel naprej brez kritike – tu je (pre)širok most, ki ga potegnemo za zapiranje in odpiranje vrat, na katerem so zelo občutljivi gumbi za pomik stekel. Ko boste med odpiranjem vrat gledali, zakaj so spuščene šipe … no, to! Potem je drugi minus, spet splošno trendovski, obilica kapacitativnih gumbov na volanu. Človeški prsti niso narejeni za pritiskanje brez povratnih informacij in tako početje odvrača pozornost s ceste. In zadnje, evropski birokrati in njihovo obvezno opozarjanje na prekoračitev hitrosti zna biti zelo zoprno in živce parajoče doživetje. Dobro, vsakokratno piskanje, ko avto prekorači hitrost, s časoma glava izklopi, bolj je problem, da so omejitve, ki jih avto pozna, v veliko (preveč) primerih netočne in opozarjanje, da na avtocesti vozimo več kot 50, ker je nad nami nadvoz ali fantomski 30 sredi štiripasovnice v Ljubljani, so zares nadležni. To se sicer da izklopiti z daljšim pritiskom na gumb na volanu.

Ena od glavnih kritik segmenta, če ne kar glavna, je bil vedno prtljažnik, a skoraj brez razloga. Prtljažnik pri našem testnem GLC Coupe meri 545 litrov, čeprav zna biti številka tudi varljiva, saj je pod poševnim pokrovom v resnici le 390 litrov, preostali del pa se skriva pod predelnim dnom. Volumna je dovolj, gre le za to, koliko prilagajanja bo potrebnega zaradi nizkega zaključka zadka. Če boste ta avto kupili zaradi prevažanja pralnih strojev, potem je klasični GLC boljša izbira, medtem ko je kupe pa zato toliko bolj vpadljiv.

Oznaka 300 pomeni 2-litrski 4-valjnik, ki s pomočjo turbo polnilnika dosega 190 kW (258 KM) in 400 Nm navora. Pri tem mu pomaga še 17 kW iz alternatorja, ki se torej kvalificira kot blagi hibrid. Njegovih 200 Nm navora se pozna v nizkih vrtljajih in pri speljevanju, v določenih pogojih kot je jadranje ali premiki po parkiriščih pa prevzame glavno nalogo in pošlje klasični motor v dremež. Tu je še devetstopenjska avtomatika, ki prenaša moč na vsa štiri kolesa. Menjalnik zna biti precej anemičen ob speljevanju in pospeševanju včasih je potrebno odločneje stopiti na stopalko za plin, da fant ve, kaj pomeni besedica »gremo« (ali po Staretovo 'ajmo').

Do stotice skoraj 2-tonski kupe na visokih nogah pospeši v 6,3 sekunde, sama vožnja pa bolj kliče po umirjenosti in udobju kot športnim vzgibom. Vseeno zna biti športno AMG podvozje kot del paketa AMG Line za odtenek preveč trdo, sploh če ne živite ob prostranih nemških avtobanih. Z 20-palčnimi kolesi so razne neravnine in cestne »nepravilnosti« večkrat očitno povabljene v mir notranjosti. Drugače pa avto reže ovinke kot za stavo, zna biti tudi zabaven z nekaj pridiha driftanja, ampak kot rečeno – je prevelik gospod, da bi neposredno vabil k vragolijam.

In cena? Osnovna za 300 GLC 4MATIC stoji pri 74.700 evrih. Takoj vzamejo še 2100 evrov za belo barvo, potem so tu še dodatki kot AMG Line paket, pa 20-palčna kolesa, vozni asistenti in paket Premium, ki je skorajda nujen zaradi notranje osvetlitve, velikega osrednjega zaslona, ta vzame več kot 11 tisočakov. Skupaj potem cena z vso dodatno opremo prileze do 102.342 €. Znamki in posebnosti sprejemljiva. Saj, lepota je v posebnosti, mar ne, sploh če je to terenski športni kupe.