Gre za nepričakovano potezo Wolfsburga, ki se spopada s krizo brez primere. »Koncern mora znižati stroške v Nemčiji na konkurenčno raven, da bomo lahko z našimi sredstvi vlagali v nove tehnologije in nove izdelke,« je dejal Volkswagnov direktor za človeške vire Gunnar Kilian.

Na potezo vodstva se je nemudoma odzval IG Metall. Predsednica sveta delavcev nemškega proizvajalca, ki zastopa več kot 662.000 delavcev, Daniela Cavallo, je zagotovila: »Dokler bom tu, ne bo nobenega zapiranja Volkswagnovih tovarn.« Opozarja, da krize niso povzročili stroški delavcev, pač pa slabe odločitve vodstva, ki bi moralo podjetje popeljati nazaj na pot tehnološke prednosti. »Da bi to dosegli, je nujno potrebno okrepiti tehnični razvoj, namesto nenehnega zaviranja projektov in proizvodov.« Poudarila je tudi, da sta programska oprema in baterije področji, kjer je potrebnih več investicij, in izpostavila dejstvo, da je v zadnjih letih vodstvo le počasi sprejemalo novosti.

Da bi se izognili obetu zaprtja tovarn, je IG Metall predlagal spremembo delovnega tedna na štiri dni, kot je bilo storjeno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, a je predlog naletel na gluha ušesa.

Z odpovedjo jamstva zaposlitev ni več veliko časa za nov dogovor. Če ne bo sklenjen do junija 2025, bodo začele veljati pogodbe, podpisane pred letom 1994, kar je po mnenju Daniele Cavallo nesmiselna posledica. Pred štiridesetimi leti je to pomenilo višje plače in dodatke za zaposlene v Volkswagnovih šestih nemških tovarnah. Najbolj zaskrbljujoča klavzula se nanaša na možnost odpuščanja delavcev. V sindikatu zato opozarjajo na nujnost čimprejšnjih pogajanj, saj bo z odpuščanji prihodnje poletje koncern obenem soočen z velikimi povečanji stroškov za vse tiste, ki bodo ostali.