Vitara je železni model japonskega proizvajalca. Ime izhaja iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in je predstavljajo mladost, lahkotnost in prestiž.
Cena testnega vozila: 27.350
agregat
štirikolesni pogon
tipke za upravljanje pomembnih funkcij
klasični merilniki
menjalniku manjka uglajenosti
Zdaj Vitara cilja na nekoliko drugačne kupce. Mehki hibrid s štirikolesnim pogonm se nam je pridružil na kratkem testu. Suzuki je znamka, ki je potrebno posebej predstavljati. Njihova avtomobilska paleta ima nekaj preizkušenih modelov, ki jih previdno pomlajajo, a ostajajo tradicionalni. Oblikovno se je Vitara prepoznaven avtomobil, ki ni niti pravi križanec, niti pravi brezpotnik. Ostaja v precej ozki sredini. Oglata oblika, okretnost in vsaj navidezna trpežnost krasita njen tradicionalni značaj. Ni trendovska kot mlajši in manjši Jimny. Škoda, saj generacija, ki je ogledovala Vitare V6 zdaj kupuje drugi ali tretji avtomobil. Za vikend, za otroka, za kar tako ali zaradi dejstva, da se otroci ne prevažajo več s starši. Morda zaradi novih hobijev, nove ljubezni pri odkrivanju narave in podobno. To so generacijsko vseeno ljudje, ki kupujejo avtomobil, ne pametnega telefona s kolesi.
Prenovljena Vitara se ponaša z vsemi asistenčnimi sistemi od pametnega tempomata, do nadzora na vožnjo, ogleduje si prometne znake in nadzira voznika. Vse skupaj je precej posrečeno spakirano v retro oblikovano notranjost, ki vsaj avtorja nič ne moti, morda nasprotno. Avto je pripravno ozek, da se potniki spredaj ne gnetejo, obenem pa ni težav pri premagovanju brezpotnih ovir, kjer vsak, še tako ambiciozen salonski terenec večjih razsežnosti enostavno pogrne. Tudi dolžina je pregledno majhna. Se pa zato pozna pri prostoru za potnike na zadnji klopi. Streha se odpira precej na široko. Kar seveda razveseli najprej otroke, zahteva pa svoj delež višine. Ne, zadaj odraslim na srednje in daljše proge ni udobno. Manjka tudi prostora pri kolenih. Prtljažnik ima dva nivoja, lepo, da se polica zaskoči in ostane v tem položaju tudi po zapiranju prtljažnih vrat.
Sredinski zaslon je sicer velik, a arhaično razdeljen v tri dele. S hitrostjo ne pretirava, a nanj niso vezane glavne funkcije, tako to sploh ne moti. Upravljati ga je mogoče tudi z okornimi prsti. Kot rečeno je vse pomembno tako še vedno vodeno preko starih dobrih stikal. Precej dobra tolažba za vse generacije, ki se starajo in slepo še ne zaupajo tehnologijam na dotik zaslona.
Položaj za volanom je sicer avtomobilski, volanski obroč pa sam sporoča kako vozniško aktivno so si Vitaro zamislili pri Suzukiju. Tanek obroč, malce nenatančen, ampak dobro servoojačen volanski mehanizem. Precej zanesljiva lega na cesti, brez zelo neprijetnih značilnosti siljenja izven ovinka. Še manj pometanja z zadkom. Pogonski sklop z blago hibridnim 48V sistemom in baterijo, ki se polni ob zaviranju, ob pomoči ne tako slabotnega (beri celo nenavadno mišičastega) štirivaljnika s turbinskim polnilnikom, ponuja zgledne zmogljivosti. Agregat je poleg vsega tudi izjemno tih v nižjem režimu delovanja. Pri visokih vrtljajih postane glasnejši. Ampak dejansko spominja na nekdanje Vitare. To je zapisano z nasmehom. Menjalnik je enostaven, morda še najbolj arhaičen del avtomobila, se zatika, ampak v vsakdanjem življenju mu to celo odpustimo.
Z malo sreče in predvsem v primeru, da ste doma bolj na podeželju, lahko porabo znižate na slabih sedem litrov. Mestno povprečje bo kakšen liter višje. Najbrž tudi zaradi vlečne moči 1,4-litrskega Boosterjet agregata, ko z veseljem zakoračite nad tri ali štiri tisočake. Vsaj tu in tam pri vključevanju na hitre ceste. Štirikolesni pogon je tihe narave. Elektronski nadzor ponuja celo simulacijo blokade sredinskega diferenciala, za boljši izkoristek in prenos moči na oba kolesna para. Avtomatski način je dovolj hiter za skoraj vse priložnosti. Športni morda res malo prej vključi več navora nazaj. Vsekakor je potrebno imeti za ocenjevanje občutljivo zadnjico in malce bolj grobo nogo. V vsakdanjem življenju Vitare bo to bolj redko.
Suzuki Vitara predstavlja uporaben avtomobil za zmerno ceno. Njeni notranji atributi so bistveno večji, kot bi ji jih povprečen kupec pripisal samo glede na zunanjost. Zagotavlja barvitost na trgu, ki s popularnimi prijemi dviguje lastno ceno na račun nepomembnih lastnosti. Vitara ima vse kar imajo drugi, le brez muh enodnevnic. Je samo za lovce in opazovalce ptic? Daleč od tega.
Prenos: pogon - spredaj; menjalnik - 5; zavore - hlajeni diski spredaj, diski zadaj; gume spredaj- 215/55R17; gume zadaj - 215/55R17; obračalni krog - 10,4 m;
Karoserija: 5-vratna, suv; segment - 6-stopenjski, ročni; število sedežev - 5-vratna, suv; mere (d/š/v) - 4.175 mm x 1.775 mm x 1.610 mm; medosna razdalja - 2.500 mm; kolotek spredaj - 1.535 mm; kolotek zadaj - 1.505 mm; odmik od tal - 175 mm;
Notranje mere: prtljažnik - 362 l;
Mase: masa - 1.235 kg; nosilnost - 485 kg; skupna dovoljena masa - 1.720 kg;
Zmogljivosti: pospešek - 10,2 s do 100 km/h; najvišja hitrost - 190 km/h; rezervoar - 47 l; poraba WLTP - 5,4 l/100km (1 op 18,5); emisije CO2 - 129 g/km;