Ukrepi so del širšega načrta prestrukturiranja v vrednosti 1,9 milijarde dolarjev, ki je bil napovedan konec maja. Načrt vključuje ukinitev približno 3000 pisarniških delovnih mest po vsem svetu, kar predstavlja približno 15 odstotkov vseh zaposlenih v administraciji. Največji rezi bodo prizadeli Švedsko, kjer bodo ukinili 1200 delovnih mest, odpovedali pa bodo tudi pogodbe za 1000 zunanjih sodelavcev. Preostala odpuščanja bodo razporejena na druga trga, vključno z nedavnimi rezi v ZDA ter zmanjšanjem števila zaposlenih v Šanghaju.

Da bi obrnil negativne trende, je Volvo pred kratkim znova angažiral nekdanjega izvršnega direktorja Hakana Samuelssona. Prodaja v Evropi je junija padla za 14 odstotkov, na Kitajskem pa za 3 odstotke. Skupno je Volvo v prvi polovici leta prodal 353.780 vozil, kar predstavlja 9-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024.

Odločitev o množičnih odpuščanjih je presenetila mnoge, saj je Volvo še lani posloval rekordno. Podjetje je doseglo največji operativni dobiček v zgodovini – 2,8 milijarde dolarjev, ob rekordnih prihodkih in 763.389 prodanih vozilih po svetu.

Vendar pa je že poročilo za prvi kvartal letošnjega leta nakazalo preobrat: prihodki in operativni dobiček so upadli, dobiček pa se je zmanjšal s 493 milijonov na 200 milijonov dolarjev. Uprava je kot razloge navedla »trenutne svetovne gospodarske turbulence« ter strateško odločitev o zmanjšanju zalog vozil iz preteklega leta.

Ob koncu lanskega leta je imel Volvo 42.600 stalno zaposlenih v svojih pisarnah, raziskovalnih centrih in tovarnah na Švedskem, v Belgiji, ZDA in na Kitajskem. Podjetje bo finančne rezultate za drugo četrtletje objavilo 17. julija, kar bo razkrilo jasnejšo sliko finančnih težav, na katere opozarja uprava.