Ob zgodbi, da je Donava vrnila ukradeno Oplovo Corso, se je porodil skoraj absurden komentar "da manjka le še podmornica", kar pa ni tako iz trte zvito, zato smo šli raziskovati in ugotovili, da taka najdba ne bi bila čisto nemogoča.

Pri srbskem Prahovu so se iz rečnega dna ponovno pokazale nacistične ladje, drugod so se pojavili ostanki pontonov, streliva in druge vojaške opreme. Podmornic med njimi za zdaj niso našli, vendar to še ne pomeni, da Donava z njimi ni bila povezana. Nasprotno. Prav Donava je med drugo svetovno vojno odigrala pomembno vlogo pri enem najbolj nenavadnih logističnih podvigov Kriegsmarine. Nemci so namreč po evropskem rečnem omrežju proti Črnemu morju prepeljali več podmornic tipa II.

Ker Turčija zaradi določil Montreuxske konvencije ni dovoljevala prehoda bojnih ladij skozi Bospor in Dardanele, je Nemčija iskala drugačno rešitev. Šest podmornic tipa IIB so razstavili na večje sklope, jih po cesti prepeljali do reke Elbe, nato pa na posebnih pontonih in baržah prek kanalov, Majne in Donave odpeljali vse do romunskega Galața. Tam so jih ponovno sestavili, preizkusili in vključili v 30. flotiljo podmornic, ki je delovala v Črnem morju. Med njimi so bile podmornice U-9, U-18, U-19, U-20, U-23 in U-24, ki so nato sodelovale v operacijah proti sovjetski mornarici.

Čeprav so podmornice dejansko plule po Donavi, reka nikoli ni bila njihovo bojno območje. Po njej so potovale predvsem med transportom proti Črnemu morju ali med preizkusi po ponovni sestavi. Donava je bila sicer domena rečnih monitorjev, topnjač, minolovcev in patruljnih plovil, ne pa podmornic.

Že v času Avstro-Ogrske so Donavo uporabljali za prevoz posameznih podmorniških sekcij in tehnične preizkuse, vendar pravih bojnih podmornic na reki ni bilo. Podobno je bilo tudi po drugi svetovni vojni, ko so na Donavi občasno izvajali različne tehnične in šolske preizkuse manjših podmornic, vendar ne kot del stalne rečne flotilje.

Zaradi letošnje suše se marsikdo sprašuje, kaj vse še skriva dno druge najdaljše evropske reke. Doslej so se pokazale predvsem nemške ladje, potopljene ob umiku leta 1944, številni ostanki vojaške opreme in celo neeksplodirana sredstva. Podmornic med njimi še ni bilo, kar pa ni presenetljivo. Večina jih je Donavo le prepotovala na poti proti Črnemu morju, kjer so pozneje tudi končale svojo vojaško kariero.

Donava tako ostaja ena največjih zgodovinskih prometnih poti Evrope, ki še danes skriva številne vojne skrivnosti. Vsak nizek vodostaj razkrije kakšno novo zgodbo – in morda bo nekoč med njimi tudi kakšen ostanek podmornice, ki je pred več kot osemdesetimi leti po tej mogočni reki potovala proti fronti.