Toda ali bi bilo mogoče najnevarnejšim voznikom tudi fizično preprečiti, da bi sedli za volan? Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigrala nova evropska pravila in tehnologija, ki je v novih avtomobilih že pripravljena. Notranji minister Baden-Württemberga Thomas Strobl je predlagal, da bi voznike, ki s svojim ravnanjem ogrožajo življenja drugih, lahko doletela dosmrtna prepoved vožnje. Odziv javnosti je bil pričakovano buren, predlog, predstavljen v času predvolilne kampanje, pa hitro trči ob ustavne omejitve.

Nemško in tudi naše kazensko pravo temeljita na načelu resocializacije. Zamisel, da bi posamezniku brez možnosti ponovne presoje za vedno prepovedali vožnjo, je zato v srednjeevropskem pravnem prostoru težko izvedljiva. Splošne in nepovratne dosmrtne prepovedi tako zelo verjetno ne bodo postale del zakonodaje. Precej bolj realni so bistveno daljši roki za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja, obvezna psihološka preverjanja najhujših kršiteljev in občutno višje kazni, katerih višina bi bila odvisna tudi od prihodkov storilca. Temu se lahko pridružijo še tehnična sredstva, s katerimi bi avtomobil določenemu vozniku preprosto preprečil vožnjo.

Avto, ki zahteva dovoljenje za zagon

Papirnata prepoved sama po sebi fizično ne preprečuje, da nekdo brez veljavnega vozniškega dovoljenja sede za volan. Vožnja kljub uradni prepovedi sicer pomeni bistveno resnejšo kršitev, vendar se zato vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali bi lahko sodobni avtomobili pred zagonom preverili veljavnost vozniškega dovoljenja ali opravljen alkotest.

Od 7. julija 2024 morajo biti po evropski uredbi GSR 2 vsi novi avtomobili opremljeni s pripravo oziroma standardiziranim vmesnikom za alkoholno zaporo oziroma tako imenovani alcolock. Avtomobil torej nima nujno vgrajenega alkotesta, ima pa potrebno električno in programsko pripravo, na katero je mogoče takšno napravo naknadno priključiti.

Da bi moral pred vsakim zagonom vsak evropski voznik pihati v alkotest ali skenirati vozniško dovoljenje, je precej malo verjetno. Takšna rešitev bi naletela na močan odpor javnosti, poleg visokih stroškov pa bi odprla tudi vprašanja tehničnih okvar in uporabe avtomobila v nujnih primerih. Veliko bolj verjetna je ciljna uporaba tehnologije. Sodišča oziroma pristojni organi bi lahko voznikom, ki so bili večkrat zaloteni pri vožnji pod vplivom alkohola, kot pogoj za nadaljnjo vožnjo naložili vgradnjo alkoholne zapore. Podobne zahteve bi lahko veljale tudi za določene poklicne voznike avtobusov in tovornjakov.

Voznik bi lahko ostal brez avtomobila

Drugi ukrep, ki se v Evropi že pojavlja, je odvzem oziroma zaseg vozila pri najhujših prometnih prekrških. Namen je precej preprost: vozniku, ki vztrajno ignorira prepovedi in kazni, se odvzame sredstvo, s katerim kršitve ponavlja. Takšen pristop pa odpira težavno vprašanje lastništva. Avtomobil, s katerim je bil storjen prekršek, je lahko last partnerja, sorodnika, podjetja, lizinške hiše ali rent-a-car družbe. Prav zato je splošen odvzem avtomobila ne glede na njegovega dejanskega lastnika pravno precej bolj zapleten kot odvzem vozila, ki je v lasti storilca. Kljub temu gre razvoj zakonodaje v smeri, kjer najhujši in predvsem ponavljajoči se prometni prekrški niso več obravnavani zgolj kot nekoliko dražji prometni prekršek.

Divjanje po cesti lahko postane hud zločin

Nemško pravosodje je pri ekstremnih primerih nevarne vožnje že naredilo pomemben korak. Nezakonite cestne dirke niso več obravnavane zgolj kot prometni prekršek, temveč lahko pomenijo kaznivo dejanje. V nekaterih odmevnih primerih, v katerih so vozniki športnih avtomobilov med divjanjem po mestnih ulicah ubili nedolžne ljudi, so nemška sodišča šla še dlje in njihovo ravnanje opredelila kot umor. Ključno je vprašanje, ali se je voznik zavedal, da lahko s svojim ravnanjem nekoga ubije, in je to možnost kljub temu sprejel.

Če nekdo v mestnem prometu zavestno pritisne plin do konca in vozi z ekstremno hitrostjo, lahko sodišče presodi, da se je moral zavedati možnih smrtnih posledic. Prihodnja evropska ureditev je zato precej bolj verjetno kombinacija več ciljnih ukrepov kot pa ena sama drakonska prepoved.

Dosmrtni in nepovratni odvzem vozniškega dovoljenja ter obvezno preverjanje dovoljenja ob vsakem zagonu avtomobila bosta verjetno ostala predvsem politični zamisli. Precej bolj realna pa je kombinacija treh ukrepov: obvezne alkoholne zapore za ponavljajoče se kršitelje, možnost odvzema vozila pri najhujših primerih ter obravnavanje ekstremnega cestnega dirkanja kot hudega kaznivega dejanja z možnostjo dolgotrajne zaporne kazni.

Tehnologija za prvi ukrep je v novih evropskih avtomobilih pravzaprav že pripravljena. Zdaj je predvsem vprašanje, kako daleč jo bodo države pripravljene uporabiti.