Toda Toyotina nova diagnostična metoda za nekatere motorje v modelu Tundra je precej bolj sofisticirana, kot kaže na prvi pogled. Gre za 3.4-litrski V6 biturbo iz družine V35A, ki je bil zaradi možnih težav že predmet vpoklicev. Težava izvira iz proizvodnje motorjev, saj so lahko v njih ostali drobni kovinski delci. Ti lahko povzročijo poškodbe glavnih ležajev ročične gredi in v skrajnem primeru tudi odpoved motorja.

Toyota je pri prizadetih avtomobilih doslej težavo reševala tudi z zamenjavo motorja, zdaj pa je razvila postopek, s katerim lahko pri določenih primerkih brez razstavljanja ugotovijo, ali je motor dejansko poškodovan. Postopek se uradno imenuje V35A Crank Bearing Inspection. In tu nastopi kladivo.

Serviser na motor namesti merilnik pospeškov oziroma akcelerometer in priključi posebno diagnostično opremo. Nato s posebej izdelanim plastičnim kladivom udari po prednjem delu ročične gredi. Ne gre za preverjanje po zvoku ali občutku mehanika, temveč udarec zgolj sproži vibracije, ki jih nato izmerijo senzorji. Programska oprema analizira resonančno frekvenco prednjega dela ročične gredi, na podlagi katere je mogoče oceniti stanje prvega glavnega ležaja. Toyota je pri razvoju postopka preizkusila večje število motorjev ter določila razlike med vibracijskim odzivom zdravega ležaja in ležaja z nenormalno obrabo.

Če diagnostika ne more potrditi, da ležaj ni prizadet zaradi omenjene proizvodne napake, sledi zamenjava motorja. Kladivo je tako pravzaprav le pripomoček za ustvarjanje natančno določenega mehanskega impulza. Princip nekoliko spominja na zdravniški pregled z refleksnim kladivcem: pomemben ni udarec, ampak odziv nanj. Toyotina metoda je na pogled precej nenavadna, njen namen pa povsem praktičen. Namesto zahtevnega razstavljanja motorja lahko serviserji z meritvijo vibracij precej hitreje ugotovijo, kateri agregati potrebujejo zamenjavo in pri katerih tako velik poseg ni potreben.