Merilnik hitrosti je lagal, sodišče pa mu ni verjelo

Nenavadna zgodba se je začela že 1. januarja 2022 na hitri cesti N13 pri Rothenbrunnenu v Švici. Voznika BMW X1 xDrive20i je radar na odseku z omejitvijo 100 km/h po odbiti toleranci ujel pri 136 km/h. Meritvi ni oporekal, je pa imel precej nenavadno razlago – merilnik hitrosti v njegovem avtu ni kazal pravilno. In izkazalo se je, da si tega ni izmislil. Nekaj dni pozneje so v servisu odkrili težave s senzorji ABS in stabilnostnega sistema, servis pa je potrdil tudi nepravilno prikazovanje hitrosti. Sodišče je obstoj napake sprejelo, ni pa bilo mogoče ugotoviti, kdaj natančno se je pojavila in za koliko je merilnik odstopal.
Voznik je pojasnil, da je imel pred radarjem tempomat nastavljen na 100 km/h. Toda sodišče je ugotovilo, da je po izhodu iz predora Isla Bella na največ 1,8 kilometra dolgem odseku dejansko pospešil s približno 80 na 136 km/h. Ob tem je prehiteval druge avte, zato bi moral že po razliki v hitrosti glede na preostali promet posumiti, da nekaj ni v redu.
Ni mu pomagala niti razlaga, da je njegov avto dovolj tih, da po zvoku težko loči med vožnjo s 100 in 140 km/h. Sodniki so opozorili, da hitrost voznik zaznava tudi po prometu in hitrosti premikanja okolice. Pravzaprav sta voznik in njegova žena že prej opazila, da se jima drugi udeleženci zdijo nenavadno počasni, vendar sta to pripisala novoletnim zaobljubam drugih voznikov.
Kantonalno sodišče ga je zato obsodilo zaradi težje kršitve prometnih predpisov. Dobil je pogojno denarno kazen 16 dnevnih zneskov po 160 frankov in še 640 frankov dodatne kazni. Precej dražji pa je postal boj na sodišču: stroški postopkov so po neuspešni pritožbi na švicarsko zvezno sodišče narasli na 12.590 frankov oziroma približno 13.500 evrov. Bistvo sodbe tako ni bilo, da okvara merilnika hitrosti ni pomembna. V tem primeru je bilo odločilno, da je imel voznik dovolj drugih znakov, po katerih bi moral ugotoviti, da dejanska hitrost nima veliko skupnega s številko pred njegovimi očmi.


