Ravno liter in pol velik štirivaljnik je mogoče najboljši uvod v naš test modrega karavanskega Clia. Z nežno dizelsko noto več kot odlično blaženega zvoka, ki razkriva štiri docela majhne valje in inovativno programsko podporo vbrizgu po skupnem vodu in turbopolnilniku. Nič čudnega torej, da so enak agregat za svoje avtomobile izbrali celo pri nemški zvezdi. Pod plinom se dCi oglaša z zdravim rezkejšim zvokom in nikdar z zvončkljanjem ventilov in ostalih delov drobovja. Še vedno ima samo po dva na vsak valj, kar mu nikakor ne škodi. Odlično Renault!

Ostanimo pri mehaniki, menjalnik pri Renaultu Cliu Grandtour 90 dCi je mehak, z dovolj definirami in dolgimi hodi. Zadnja prestava (peta) niti ni pretirano dolga, le navora vseeno ni dovolj, da bi vozili vedno dve prestavi nižje. Sicer je 90 dCi mehka duša, ki se razdaja potihem, brez surovih sunkov. Vse sovpada tudi z rezultati na bencinski črpalki. Povprečne porabe se brez naprezanja gibajo okrog petih litrov dizelskega goriva na sto prevoženih kilometrov. Ker želijo Renaultovi inženirji in še bolj srčno njihovi tržniki ohraniti ime Renault kot "boljšo" znamko, so Cliu poleg Eco zavesti, Eco gumba s podporo za bolj ekonomično rabo energije (Energy Smart Management ali rekuperacija), lopute za spremenljiv tok zraka skozi hladilnik in sistema samodejnega zagona in ugašanja (Energy 90 dCi Start&Stop), vgradili tudi poseben potovalni računalnik. Takšen, ki nazorno računa koliko goriva ste recimo prelili preko injektorjev vbrizga po skupnem vodu na kateri izmed vaših poti. Tako veste natančno koliko manj porabite na dolgi vožnji do morja, kdo v družini je naj ekonomičnejši voznik, po kateri poti v službo se še splača voziti z avtomobilom in še bi lahko nadaljevali in si izmišljevali uporabnosti enega izmed R-linkovih vmesnikov.

Clio Grandtour 90 dCi še vedno uporablja Renaultovo kartico, svojevrsten relikt, ki ni zaživel pri nobeni drugi tovarni in je iztočnica, ki velja tudi za Cliovo notranjost. Kljub lakirani plastiki s pristaši in nasprotniki, lahko prepoznate francoske poteze s precej več čuta za estetiko, vsaj v primerjavi s predhodnikom. Prikazovalniki so dodobra oplemeniteni z zasloni, elektronski možgani za njimi znajo celo slovensko. Žal samo do določene mere, a vseeno vzpodbudno. Pred mnogo, mnogo leti smo pri Avtomaniji dokazali, da je prevod sporočil v še tako eksotičen jezik, zgolj in samo enodnevno delo. Smo pač premalo zahtevni, kot ugotavljamo na naših straneh v nekem drugem konceptu idej.

Renaultovi sedeži so prijetni, dobro oblazinjeni, udobni, kak centimeter prekratki v sedalnem delu. Notranjost spremenijo v prijetno dnevno sobo, z zadaj bolj omejenimi merami, a pričakovano za segment, kjer se Clio nahaja. Sploh v povezavi s prijetnim in uporabnim prtljažnikom. Ponovno zaradi kompaktnega karavanskega izgleda Clio najde zvedave ljudi, ki od notranjosti in prtljažnika pričakujejo preveč. Med našim testom je bilo namreč moč slišati komentarje o izraziti majhnosti v primerjavi z avtomobilov razreda višje. Renaultovci bi se topili od sreče.

V zgodovini Renaultovega vzmetenja poznamo vsaj eno prelomnico in to je prihod druge generacije Lagune, ko so se poslovili od nujne mehkobe. Počasi in z vsakim modelom se zdaj oddaljujejo še bolj. Če bolj ali manj preizkusite vse modele zadnjih petnajstih let, boste zagotovo občutili ta trend. Če preskočite iz starega Clia v novi Clio, po možnosti tudi z zelo različnimi dimenzijami pnevmatik, boste imeli kaj za čutiti. Naš testni Grandtour je bil sicer zelo harmoničen, s prijetnim in umetnim servoojačevalnikom. Postopno nudijo tudi Renaulti običajnih izvedenk nekaj dinamike v vožnji, zato pa slišite luknje na cesti. Pri višjih robnikih smo pazili bolj kot običajno, ker so Francozi na Clia namestili zelo nizek rob spojlerja.

Daleč, daleč nazaj je Renault pokazal prvega Clia. Cena je bila proti petici zajetna. Daleč za tem je pokazal prvega Modusa z enako popotnico in nič drugačen ni načrt pri zadnji generaciji Clia. Suha cena ni nizka, navkljub vsem lepotam.

Dobro opremljeni Clio Grandtour Dynamique Energy 90 dCi Start&Stop se prekotali preko 16 tisočakov. Potem so mu dodali elektronsko napreden, a hudo nedodelan in hroščat R-Link z navigacijo in kupom nepotrebnih težav. Reč zmrzuje, nekaj piše po USB ključku in na koncu zamrzne. Skratka, TomTom in Android je recept za naravno katastrofo.

Trg je že naredil svoje s cenovnim popuščanjem in brez napenjanja dobite sodoben, zelo spodobno opremljen avtomobil za dovolj spodobno ceno okroglih šestnajstih tisočakov.