Predhodnik ni niti 207, niti 206. Predhodnik je veliki 205 GTI, zagotovo najbolje vodljiv mali športnik svojega časa. Avto je še danes atrakcija in to ne samo reli specialke, ampak predvsem serijski 205.

Na našem testnem 208 GTI je pisalo, da se Peugeot GTI vrača. K posebnim potezam rdečega okretneža smo šteli tudi dodatne nalepke, nastale na naši strani Alp. Zanimivo za mladino, starejšim bodo morda malo manj godile. Ravno glede delitve staro in mlado, se zagotovo zalomi tudi v notranjosti. Na eni strani izredno temeljiti, ergonomsko dovršeni, športni sedeži, odličen volanski obroč in zdaj že zelo ugodna ergonomija merilnikov nad volanskim obročem. S kontrastno rdečo osvetlitvijo okrog merilnikov, navidez in v resnici odveč LED razsvetlitvijo ob robovih sončne strehe in kičastim rdečim prelivom na ročajih vrat. Notranjost je športno ukalupljena, kot se seveda spodobi. Stopalke, ročica ročne zavore in ročica menjalnika pa ostajajo pohvalno civilne, vsaj kar se tiče sile, ki je potrebna za njihovo uporabo.

Tri vrata pomenijo težji vstop na zadnjo klop in čvrstejšo karoserijo, če ne seveda športnejšo in dinamičnejšo. Pomaga dovolj enostaven mehanizem preklopa obeh prednjih sedežev. Prtljažnik ne razočara, športni vozniki tudi sicer niso kdove kako znani po veliko prtljage, podobno velja tudi za sovoznike in sovoznice.

Res je, pod pokrovom jih je dvesto. Pustimo kako se jim reče, no zagotovo imajo tudi drugo ime, 147 kW. Ogromno za tako majhen avto in bojazni so tu. Ne bo se premaknil z mesta, ker bo že pri prvem speljevanju pokuril pnevmatike. Na ovinku ga bo pri pritisku na plin odneslo naravnost. Imajo člani vašega omizja še kakšno brihtno idejo? Ključ v ključavnico in vžig. Malo zarohni, toliko, da si ne upamo trditi, da ni navit. Sicer poslušno drži prosti tek in tu prav nič se spominja na recimo razgrajaškega Minija. Res je, agregat s štirimi valji in 1,6-litrsko delovno prostornino je na las podoben. V Peugeotu 208 GTI za zdaj deluje zelo uglajeno.

V mestu s sklopko krotite vse dirkaške gene, ki bi hoteli nihati in cukati in kar je še podobnega kar počno rasni vranci v trgovini s porcelanom. Peugeot 208 GTI je uglajen športnik. Eksplozije na semaforjih so mogoče, odleti kot krogla iz puške, ampak samo, če hočete, ne spravlja vas nehote v nevarnost. Za mesto ima sicer pripravljen še ugodno stopnjevan servovolan in možnost samodejnega parkiranja. Zlomka kako slok kolut za upravljanje odlično leži v rokah.

Prva prava ravnina, stisnemo plin in …. Glas se spremeni, postane globji, 208 GTI nabira hitrost z zanosom reaktivnega letala, brez nepotrebnih skokovitih izbruhov, vendar vztrajno. Uglajenost torej tudi pri polnem plinu in neučakanem vozniku. Govorimo o pospeševanjih iz nizkih vrtljajev. Pred nami je ovinek, zelo ostro, natančno, brez nepotrebnega skakanja, trdo, vendar vseeno nadzorovano podajanje vzmeti in blažilnikov. Je postal GTI dejansko GT?

Za preverjanje te trditve smo Peugeota 208 GTI peljali na skrivnostno, kot kurja čreva zvito cesto, nekam v hribe. Če bi snemali oddajo, bi vanjo povabili Jezzo iz TopGeara, mu na glavo poveznili čelado in mu merili čas s štoparico na navijanje neke ruske znamke iz osnovne šole v rajnki Jugoslaviji.

Kot Jezza smo poskrbeli, da je štirivaljnik s turbino vedno polno dihal in na kolesa spravljal kar največ od 275 Nm navora, ki jih razdaja pri nizkih 1700 vrtljajih v minuti. Kombinacije ovinkov so si bliskovito sledile, volan je prav tako dajal vse od sebe, gume so ječale samo v kritičnih trenutkih in 208 GTI je brzel skozi ovinke s svetlobno hitrostjo. Zavore prijemajo zelo dobro, niso nevarno ostre, na točki prijemanja in za njo dajajo dovolj občutka vozniku, čeprav je vmes še ABS. Menjalnik se pretika svetlobna leta bolje kot bi kdorkoli od lastnikov 206-ic sploh pričakoval. 208 GTI leži na cesti tako igrivo in zanesljivo, da se pri igri po ostrih ovinkih z zelo dobrim oprijemom lovi tudi ESP. Vse utripa, slišijo se hidravlični ventili v nadzorni enoti, 208 GTI pa vseeno leti skozi ovinke. Ugasnemo ESP, popoln mir, za drobec več podkrmarjenja na koncu, na začetku uigrano sodelovanje zadka, avto je na srednje hitrih kombinacijah skoraj lažje peljati. Noro, nekaj, kar je težko pojasniti. Morda celo ni tako težko. V ESP športnega 208 GTI so vgradili nekaj privoščljivega nastopaštva in veliko varnosti. Z vključenim ste varni, a pri agresivni vožnji ne veste natančno zakaj elektronika divja še na povsem ravnem delu ceste, kjer avto ne drsi nikamor. Z izključenim je mir, vendar je potrebno paziti, da ne prestopite meje. ESP je na krovu zelo dobrodošel, odločitev pa je vaša. Saj poznate napise ne počnite tega doma in na lastno odgovornost. 208 GTI je namreč zabava in pol. Dobro, če bi bil hod zavore malo krajši in pedal po prijemanju malo trši, še menjalnik bi malo skrajšali za našo testno stezo in mu privoščili krajši hod. Ampak potem bi imeli težave na avtocesti in tudi pripravljalci avtomobilov za dirke bi ostali brez dela.

Spodobi se še reči, da je poraba goriva pri povsem civilni vožnji lahko tudi okrog sedmih litrov. Da je upravljanje radijskega aparata in navigacije preko zaslona na dotik malo samosvoje (enako je pri ostalih 208-icah). Seveda končna hitrost z 230 km/h in suhoparen pospešek z manj kot sedmimi sekundami nista videti neverjetna dosežka, a verjemite z 208 GTI-jem boste uživali prav vsak kilometer. S tem v mislih se 22.960 € sploh ne zdi tako pretirana cena. Le surovosti ne pričakujte.