Prav dejstvo, da plinski rezervoar, vodi in nadgradnja motorja in elektronike brez nadležnih dodatnih priprav v notranjosti, pridejo že serijsko, zna prepričati koga, da se bo ob nakupu Merive odločil še za plinski dodatek. Plin glede na svoje cenovne ugodnosti pomeni kar nekaj prihranka, pa čeprav le nekaj več kot 200 km s pol cenejšim energentom.

Plinska nadgradnja je bila vgrajena v Merivo z 1,4-litrskim Oplovim turbakom z 88 kW (120 KM), ki pravzaprav z ničemer ne pokaže, da enkrat vozi na bencin, drugič pa na plin, le poraba v litrih je pri plinu za dober liter in pol višja. Kemija in fizikalne zakonitosti pač. Preklop na plin je praktično neopazen, ročno s stikalom na sredinski konzoli z oznako LPG. Da gre za dva načina boste videli le s skokom merilnika rezervoarja, saj ta meri obe posodi. Ko plina zmanjka, se sistem samodejno preklopi še na bencin, če je plina premalo, pa se, logično, LPG tipka ne bo odzvala, le utripala bo, plin pa dovajamo na istem mestu kot običajno gorivo s posebnim nastavkom.

Ampak če se že gremo racionalizacijo s plinom, potem so si pri Oplu dovolili kiks desetletja. Koliko dejansko porabite, bo ostala uganka, razen če preračunavate s števcem kilometrov in vrednostmi na polnilni postaji na črpalki. Skratka, Meriva nima potovalnega račnualnika. Nezaslišano!  Ob ostalih pripombah bi se lahko spotaknili le še v menjalnik, ki bi glede na moč in plinsko naravnanost vendarle lahko premogel še šesto prestavo.

Vse ostalo je klasična Meriva. Zaznamujejo jo predvsem zadnja vrata, ki se odpirajo nazaj in tvorijo širok prostor, a vmes je še vedno stebriček. Že morda, da se v določenih primerih reč izkaže za praktično, a vmes se je Merivi zgodil Fordov B-Max z drsnimi vrati in brez B-stebrička.

Vse ostalo je Oplova klasika. Cenovno Oplov Plinček pač upošteva motorizacijo in svojo dvojno srce, zato bodo že v štartu pobrali 19.080 evrov, z dodatnim radiem z USB-predvajalnikom in Modrozobo telefonijo, brilijantno rdečo barvo in parkirnimi senzorji pa poskoči še za tisočaka.