''Življenje se ti lahko spremeni v eni sekundi,'' pojasnjuje Kubica, ki dve leti in pol po skoraj usodni nesreči še vedno upa na povratek v formulo ena. Seveda pa se poljski dirkač zelo dobro zaveda, da veliko možnosti nima več, saj ga posledice nesreče še vedno ovirajo pri vožnji. Zaradi hudih poškodb desne roke, mora namreč danes večino stvari opravljati z levo, kar pa je za vožnjo dirkalnika formule ena vendarle velika ovira. Vseeno pa sanj o dirkanju ni niti približno opustil, saj – kot pojasnjuje sam – drugega preprosto ne pozna: ''Gre se za to, da se vrneš k nečemu, s čimer se ukvarjaš že celo življenje. To je nekaj kar ti daje motivacijo in moč. Tu ni govora o 'končano'. Gre se za to, če lahko odpravim svojo največjo težavo: obračanje zapestja. Eni dravniki pravijo, da se lahko popravi, drugi da ne. Upam, da se da. Nekega dne bi rad znova dobil priložnost, a razumem, da gre šport naprej ter da čas teče.''

Same nesreče se priljubljeni Poljak sicer ne spominja. Neke pretirane jeze ali žalosti pa pri Kubici ni zaslediti, saj pojasnjuje, da je preprosto šlo za nesrečen splet okoliščin: ''Šlo je za napako, ki bi skoraj imela velike posledice. Če ograda ne bi bila zlomljena, dve uri kasneje ne bi nihče več govoril o nesreči. Verjetno bi zgolj odlomilo kolo, več pa ne. Veliko se ne morem spomniti. A ljudje so imeli že več smole, tako da se ne morem pritoževati. Imel sem svoje vzpone in padce.'' K temu pa je prav tako dodal, da ga ni bilo nikoli strah za svoje življenje. Težje je bilo njegovim bližnjim: ''Greš na operacijo in se soočiš s težkimi trenutki. Bistveno težje pa je za tiste, ki čakajo zunaj operacijske sobe. Spiš in se deset ur, kolikor pač podobne operacije trajajo, ne zavedaš dogajanja okrog sebe – svojcem in prijateljem pa se to zdi večno.''