Po do zdaj znanih podatkih sta Novak in Leskovec obtičala sredi hitrostne preskušnje. Vzrok za tako ekstremne razmere je namreč v visokih temperaturah, ki so na etapi dosegale 47°C, kar pomeni, da je pesek po katerem je speljana pot povsem suh in se kolesa pogreznejo vanj še rej kot bi se v nekoliko hladnejšem vremenu. Poleg tega je tu še zloglasni ‘feš-feš’, ki je v bistvu prah podoben cementu in na sami progi naredi globoke pasti podobne ‘živemu pesku’ in udarne jame polne velikih skal. Da bo mera polna so se morali tekmovalci spopasti še s precej gostim rastjem, grmovjem, ki je povzročilo ogromno predrtih gum. A Darij in Boštjan bi vse to še premagala, če ne bi obtičala za tovornjaki, ki so že tako zahtevne razmere spremenili v en sam kaos. 

Darij Novak: "Razočaranje je sicer veliko, toda oba z Boštjanom dobro veva, da sva se borila kot leva in sva dala vse od sebe! Enako velja za spremljevalno ekipo, saj sta Aleks in Robert vsako noč zagrizeno in trmasto popravljala vso škodo, ki sva jo midva čez dana pridelala na etapi in nama pomagala, da sva se vsaj malo spočila ter tako nadaljevala z dirko, ki je v resnici ne morem primerjati z ničemer drugim na tem svetu. Mislil sem, da malo poznam Dakar, trikrat sem prevozil vzporedno traso, odpeljal kar nekaj amaterskih relijev v Sahari a tega nisem pričakoval niti v najhujših morah! Večerni pogled na progo po kateri sva vozila je bil grozljiv, kot da je konec sveta. Za ovinkom na tleh motorist, na sipini deset metrov stran vkopan avto, drug spet prevrnjen na streho, pa spet motorist, pa voznik štirikolesnika, pa razbit avto,... bilo je noro! Motoristom, ki so bil zaradi izčrpanosti še komaj živi, sva odstopila najino vodo in nadaljevala, vztrajala in se borila, vozila po akaciji podobnem grmovju, ki nama je cefralo gume, saj se drugje sploh ni dalo več peljati, ker je bilo vse zvoženo od tovornjakov. 

Najprej naju je povsem ustavila jama polna ‘feš-feša’ ko sva vozila po suhi strugi reke, nato pa vzpon prek skupine sipin, kjer je bilo v temi nemogoče najti izhod iz labirinta kljub več uram poizkušanja. V tistih tesnobnih trenutkih sva prišla do spoznanja, da je Dakarja za naju konec, ker enostavno ni bilo poti, po kateri bi se na kakršen koli način peljala naprej. Odločila sva se, da še drugič bivakirava. Zakurila sva si ogenj in počakal jutro, nato sva v družbi ostalih, ki so se znašli v podobnih pasteh nadaljevala proti cilju in prvi civilizaciji. Skupaj s še nekaterimi sotekmovalci smo nadaljevali pot proti Salti po cesti, kjer se bomo očedili in spravili avtomobile v red’, še dodaja Darij, ki mu ni žal za to zanimivo izkušnjo.

Spremljevalni ekipa sta uspela sporočiti, da sta nepoškodovana in da je avto še vozen in se lahko odpravita v Salto, kjer bodo popravili poškodbe na dirkalnem avtomobilu.  

Pravi, da to ne bo njegov zadnji Dakar. Z Boštjanom, ki je sicer ‘oče’ njunega dirkalnega Amaroka, bosta s pridobljenimi izkušnjami predelala, da bo le ta dovolj konkurenčen za premagovanje tako ekstremnih terenov.